Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil smrt Kasima al Rimija, vodje Al Kaide na Arabskem polotoku, potem ko je New York Times o tem poročal že konec januarja. Podrobnosti niso znane, ubit pa naj bi bil v zračnem napadu ameriških dronov v Jemnu, ki ga je ukazal Trump sam. Junija 2015 je ameriška vojska ubila tudi al Rimijevega predhodnika Nasirja al Vuhajšija. Al Rimi je bil sicer eden izmed zadnjih še živečih funkcionarjev Al Kaide, ki so delovali že pred napadom na newyorška dvojčka 11. septembra 2001. 

Evropsko središče za svobodo tiska in medijev je izrazilo bojazen glede medijske krajine v Združenem kraljestvu.  Le nekaj dni po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije je vlada Borisa Johnsona nakazala, da bo morda prenehala preganjati neplačnike obveznega prispevka za javno radiotelevizijsko hišo BBC. Državna sekretarka za kulturo Nicky Morgan je omenila tudi možnost, da bi obvezni prispevek za BBC do leta 2027 popolnoma ukinili. O tem, kako bi sredstva nadomestili, še razmišljajo. Poudarila je še, da se mora nacionalni medij prilagoditi novi medijski dobi, ko otroci sploh ne vedo, kaj BBC je, vedo pa, kaj sta Netflix in YouTube. Obvezni prispevek sicer predstavlja približno tri četrtine prihodka britanskega nacionalnega medija. Novinarje v Združenem kraljestvu je še dodatno razjezilo dejstvo, da je Boris Johnson določenim novinarjem prepovedal vstop na novinarsko konferenco o trgovinskih pogajanjih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. Tako je več novinarjev odkorakalo s konference.   

Novi ministrski predsednik nemške zvezne dežele Turingija Thomas Kemmerich iz liberalne stranke Svobodnih demokratov je napovedal svoj odstop. Na položaj je bil v deželnem parlamentu tesno izvoljen s pomočjo na zvezni ravni vladajočih krščanskih demokratov in desne stranke Alternativa za Nemčijo. Poslanci Alternative so namreč nepričakovano namesto svojega kandidata podprli Kemmericha, ta pa je tako premagal kandidata Levice Boda Ramelowa. Vodja Svobodnih demokratov Christian Lindner je Kemmerichov odstop pozdravil. Na oktobrskih deželnih volitvah v Turingiji sicer nobena stranka ni osvojila dovolj mandatov za nastanek zanesljive koalicijske večine. Največ volivcev je glasovalo za stranko Levica, a njeni potencialni koalicijski partnerji iz vrst zelenih in socialnih demokratov niso zasedli  dovolj sedežev za tvorbo večine. V Levici so tako načrtovali, da bodo Boda Ramelowa iz Levice izvolili na čelo manjšinske vlade, a jim to ni uspelo. Nad dogodki v Turingiji so bili pred odstopom Kemmericha poleg krščanskih demokratov ogorčeni tudi njihovi koalicijski partnerji iz stranke socialnih demokratov, zato je bil za soboto napovedan krizni sestanek. 

Okoli 300 migrantov se je včeraj podalo na pot iz različnih migrantskih sprejemnih centrov v Srbiji proti madžarski meji. Madžarska policija jih je pričakala za premičnimi ograjami, mejo pa so zaprli za vse. Migranti so ob ograjah postavili šotore in izvedli protest, s katerim so zahtevali možnost za vstop v Evropsko unijo. Mejni prehod je obiskal tudi srbski obrambni minister Aleksandar Vulin, ki je v klasičnem protimigrantskem manevru zatrdil, da so za situacijo krive nevladne organizacije, ki naj bi migrante obvestile o tem, da je meja med Srbijo in Madžarsko znova odprta. Poudaril je, da ne bo dopustil, da bi bili odnosi med Madžarsko in Srbijo ogroženi. Srbska policija je ponoči migrante že preselila nazaj v migrantske centre, meja pa je od današnjega jutra zopet odprta, za vse, ki niso migranti. 

Stranka Levica je vložila zahtevek za sklic nujne seje odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor zaradi možnega povečanja obsega sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo.  Cementarna je namreč že lani vložila vlogo za dovoljenje povečanja količine sosežiga nenevarnih odpadkov z zdajšnjih 109.000 ton na 135.000 ton letno. V srednji Soški dolini so vznemirjeni, saj se njihovo prebivalstvo sooča z zdravstveno in okoljsko krizo. Pozivom k varovanju okolja in zdravja prebivalcev se je pridružila tudi zdravniška stroka, ki je pripravila peticijo, pod katero se je podpisalo 593 zdravnikov in zobozdravnikov iz vse države. Zahteve Levice in iniciative Eko Anhovo predstavi občinski svetnik Levice v Novi Gorici Marko Rusjan.

Izjava

V Cjelu odmeva seznam najnevarnejših evropskih mest, ki ga je objavil ameriški novičarski portal Fox News. Knežje mesto je namreč po njihovi statistiki umorov na 100.000 prebivalcev šesto najnevarnejše mesto v Evropi. Leta 2017 naj bi zloglasni parameter znašal 2,6 umora na 100.000 prebivalcev. Če privzamemo, da ima Celje 38.000 prebivalcev, preprost sklepni račun pokaže, da je bilo leta 2017 ubitega devet desetin človeka. Z besedami športnih komentatorjev: statistika je kot bikini; pokaže skoraj vse, razen najpomembnejšega. Celjska policija je seznam sicer že zavrnila: leta 2017 namreč v Celju sploh niso obravnavali umora ali uboja! Lokalne oblasti mirijo cjelsko življe in od Fox Newsa zahtevajo umik prijaznega mesteca s spornega seznama. Ulrik II. se brez dvoma obrača v grobu. 

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo upravnega sodišča, ki je pritrdilo ministrstvu za kulturo o vrnitvi cerkve Marije Pomočnice v Križankah križniškemu redu. Revizijo sodbe upravnega sodišča sta zahtevali Mestna občina Ljubljana kot lastnica kompleksa Križank in javni zavod Festival Ljubljana kot njegov upravljalec. Eden izmed argumentov za revizijo je bilo tudi dejstvo, da direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek na upravnem sodišču ni pričal. Festival Ljubljana sicer prostore križevniške cerkve potrebuje za kulturno, predvsem glasbeno dejavnost. Svoj pogled na razveljavitev sodbe upravnega sodišča predstavi prior križniškega reda Janko Štampar.   

 Izjava

Z zornega kota Festivala Ljubljana situacijo predstavi direktor Darko Brlek. 

Izjava

Odzval se je tudi na obtožbe, da se v cerkvi ne dogajajo zgolj kulturne prireditve.

Izjava



Tako se že 28 let trajajoči denacionalizacijski postopek verjetno vrača na začetek. 

Pozdrav

Off sta pripravila vajenec Urh in Lana.