9. 4. 2024 – 15.00

OFF upokojenk za varstvo podnebja

Audio file
Audio file
26. 7. 2023 – 21.00
Načrti za postavitev sončnih in vetrnih elektrarn v Sloveniji in prakse v tujini

Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo v prid dva tisočim članicam švicarske organizacije Upokojenk za varovanje podnebja, ki so tožile švicarsko vlado, ker ni pripravila primernih načrtov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Sodišče je odločilo, da je vlada kršila pravico do življenja starejših žensk, saj so posebej izpostavljene zdravstvenim tveganjem v vročinskih valovih. Sodišče je švicarski vladi naložilo, da mora skupini upokojenk izplačati 80 tisoč evrov za kritje sodnih stroškov. Gre za prvi primer, ko je ESČP državo obsodilo zaradi nedejavnosti pri borbi proti podnebnim spremembam. Sodišče je sicer zavrglo tožbo šestih portugalskih aktivistov, ki so tožili 32 evropskih vlad zaradi kršenja Pariškega podnebnega sporazuma. Sodišče je njihovo tožbo zavrglo, saj aktivisti pravice niso najprej poiskali na portugalskih sodiščih. 

Turško zunanje ministrstvo je uvedlo omejitev izvoza v Izrael, dokler ta ne bo pristal na ustavitev ognja v Gazi. Na seznamu ukinjenega izvoza je 54 kategorij izdelkov, med katere sodijo predmeti iz železa in jekla, letalsko gorivo, gradbena oprema in stroji, cement, kemikalije, pesticidi in opeka. Izrael je včeraj blokiral turško dostavo humanitarne pomoči v Gazo. Na turško omejitev izvoza se je Izrael odzval s polovičnim zmanjšanjem izvoza cementa, jekla in marmorja v Turčijo. 

Audio file
14. 12. 2022 – 17.00
O trenutni eskalaciji na Kosovu

Z odstopom predstavnikov občinskih volilnih komisij je Srbska lista začela bojkot referenduma o razrešitvi štirih županov večinsko srbskih občin na severu Kosova. Ravno so komisije za izvedbo referenduma oblikovali, že so člani najvplivnejše stranke kosovskih Srbov, ki običajno deluje po nareku srbskega predsednika Aleksandra Vučića, odstopili. 21. aprila bodo občani Severne Mitrovice, Zvečana, Leposavića in Zubinega Potoka morali za uspešno razrešitev štirih županov albanske narodnosti glasovati v več kot 50 odstotkih. Prav Srbska lista je sodelovala pri zbiranju podpisov pod pobudo, s katero so dosegli razpis referenduma. Za vse je po mnenju srbskih politikov seveda kriv kosovski premier Albin Kurti, češ da je naredil vse, da referendum ne uspe. Trdijo tudi, da število volivcev v realnosti ne ustreza uradnim podatkom, medtem ko izvedbo popisa prebivalstva na severu Kosova srbske stranke prav tako bojkotirajo. Štiri župane albanske narodnosti so pred letom dni izvolili z udeležbo, ki se je merila v nekaj odstotnih točkah, saj je Srbska lista volitve – uganili ste – bojkotirala.

Audio file
4. 10. 2022 – 17.00
Offsajd o četrtih bolgarskih parlamentarnih volitvah v zadnjem letu in pol

 

Bolgarski predsednik Rumen Radev je imenoval začasno vlado, katere premier je postal predsednik državnega revizijskega urada in nekdanji član konservativne stranke GERB Dimitar Glavčev. Glavčev mora vlado sestaviti v roku enega tedna. Predsednik Radev je za deveti junij, ko so tudi evropske volitve, razpisal še parlamentarne volitve. To bodo za Bolgarijo šeste parlamentarne volitve v zadnjih treh letih. Vlada je razpadla konec marca, po tem ko se je nekdanja evropska komisarka Marija Gabriel iz zveze strank GERB-SDS, ki naj bi postala premierka po dogovorjeni rotaciji vlade, odpovedala svojemu premierskemu stolčku. Nikolaj Denkov iz stranke Nadaljujemo spremembe je bolgarsko vlado vodil prvih devet mesecev rotacije. Marca je po koalicijskem dogovoru odstopil, da bi Gabriel prepustil mesto premierke. 

Audio file
8. 2. 2023 – 17.00
Na ministrstvu za solidarno prihodnost izvlekli čarobno palico

Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog novele stanovanjskega zakona, s katero sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona junija lani opredelilo za neustavnega. Odločba sodišča se nanaša na neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas v denacionaliziranih, torej privatiziranih stanovanjih. Ustavno sodišče je odločilo, da več določb zakona posega v pravico do zasebne lastnine na način, ki ni nujen, in bistveno omejuje pravico do pridobivanja dobička iz zasebne lastnine. Gre za neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih lahko živeči v teh stanovanjih sklenili, ker niso mogli postati lastniki stanovanj, čeprav so bili do tega upravičeni. Lastniki stanovanj so živečim v teh stanovanjih po dosedanji ureditvi morali zagotavljati neprofitno najemnino do smrti najemnikov ali njihovih zakonskih partnerjev. A to je po odločitvi ustavnega sodišča neustavno. Kot navajajo na ministrstvu pod vodstvom Simona Maljevca iz Levice, gre za okrog 500 stanovanj. Po novi shemi, ki jo z novelo želijo uvesti na ministrstvu, bodo lahko obstoječi najemniki bivali nemoteno pod enakimi pogoji še 10 let, zatem pa jih bodo lastniki lahko vrgli na cesto. V 10 letih naj bi najemnikom država zagotovila druga stanovanja. Prav tako bo država v obdobju desetih let lastnikom stanovanj doplačevala razliko med neprofitno in tržno najemnino. Ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon je v odklonilnem ločenem mnenju poudarila, da je sodišče preveliko težo namenilo varovanju pravice do zasebne lastnine, premajhno težo pa ustavni socialni funkciji lastnine. Izpostavila je hude posledice, ki jih bo imela odločba za najemnike, ter odločitev označila za »korak stran od socialno naravnane stanovanjske politike.«

Parlamentarne stranke so na spletnem portalu Ajpes objavile poslovna poročila za preteklo leto. Premoženje Socialnih demokratov je na koncu leta znašalo 700 tisoč evrov dolga, Gibanje Svoboda je imelo neto premoženje v višini 49 evrov, Levica pa okrog 20 tisoč evrov. Bolje pri financah kaže opoziciji. Nova Slovenija je imela za skoraj 950 tisoč evrov premoženja, Slovenska demokratska stranka pa več kot milijon in 600 tisoč evrov. Največji skok v letnih prihodkih je uspel največji vladni stranki. Če je Gibanje Svoboda leta 2022 imelo milijon in 400 tisoč evrov prihodkov, so lani prihodki stranke znašali skoraj dva milijona in 250 tisoč evrov. 

Audio file
20. 12. 2023 – 17.00
Ljubljanska občina bi centralizirala vrtce v en zavod

Mestna občina Ljubljana je objavila javno naročilo za izgradnjo nove enote Vrtca Galjevica. Enota bo vključevala osem oddelkov in večje pisarniške prostore, kamor občina namerava preseliti skupne službe vseh ljubljanskih vrtcev. Za izvedbo gradbenih del, ki bi jih začeli letos, na občini predvidevajo skoraj 14 milijonov evrov. Gradnja pisarniških prostorov je povezana z načrtom župana Zorana Jankovića za centralizacijo vseh 23 vrtcev v enoten zavod. Po sklepu o tej nameri, ki ga je konec minulega leta sprejel mestni svet, bo novi zavod vodila prav ravnateljica Vrtca Galjevica Barbara Novinec.

Ljubljanska občina je na vse osnovne šole do konca tedna za čas med sedmo in sedemnajsto uro namestila po enega varnostnika. Razlog je internetna grožnja, da se bo na »eni izmed ljubljanskih osnovnih šol v sredo zgodilo nekaj podobnega kot na Finskem.« Na osnovni šoli v finskem mestu Vantaa je drugega aprila 12-letnik ubil enega sošolca, dva pa hudo poškodoval. 

Mandat generalne državne tožilke je začela Katarina Bergant. Bila je edina, ki se je prijavila na razpis po odstopu Draga Škete. Šketa je odstopil potem, ko je napihal, Bergant pa izpostavlja, da si želi spremembo zakona o državnem tožilstvu, ki bi ji omogočal spreminjanje politike pregona. 

Foto: KlimaSeniorinnen, Facebook. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.