Venezuela in Kolumbija sta imenovali nova veleposlanika in tako storili prvi korak k normalizaciji diplomatskih odnosov. Poteza je v skladu z obljubami novega kolumbijskega predsednika Gustava Pedra, ki je obljubil izboljšanje odnosov med državama, potem ko je nekdanji predsednik Ivan Duque leta 2019 prekinil vezi s sosednjo Venezuelo. Odnosi med južnoameriškima državama so se v zadnjih letih poslabšali zaradi oboroženih spopadov skupin, venezuelske Nacionalne osvobodilne vojske, znane pod kratico ELN, in FARCOM, kot se glasi okrajšava za Revolucionarne oborožene sile Kolumbije FARC. Na poslabšanje odnosov je vplivala gospodarska kriza v Venezueli, zaradi katere se je v Kolumbijo med letoma 2019 in 2021 zateklo skoraj dva milijona Venezuelcev. Meja med državama je bila zaradi tega v tem času zaprta. Odnosi so bili napeti tudi med Duquejem in venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, saj je prvi podprl opozicijskega politika Juana Guaidója, ki se je samorazglasil za začasnega venezuelskega predsednika.

Na območju jedrske elektrarne Zaporožje se nadaljujejo boji med ukrajinskimi in ruskimi silami, je sporočil ukrajinski državni operater jedrskih objektov Energo Atom. Po navedbah Energo Atoma je bila v obstreljevanju ruske vojske zadeta upravna stavba elektrarne, tarča pa je bila tudi gasilska postaja v bližini jedrske elektrarne. Predstavnik proruskih oblasti na območju Zaporožja Vladimir Rogov je na Telegramu za napad obtožil ukrajinsko vojsko in pri tem dodal, da je ta elektrarno obstreljevala z desnega brega Dnjepra. Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi je na včerajšnjem zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov ob spopadih v bližini jedrske elektrarne dejal, da mora agencija dobiti dovoljenje za pregled elektrarne, saj njeni okolici zaradi nevarnosti poškodbe elektrarne ob morebitnih nadaljnjih spopadih grozi, kot se je izrazil, »huda kriza«.

Estonija je napovedala, da bo prenehala izdajati vizume za ruske državljane. Z osemnajstim avgustom bo vstop onemogočen tudi tistim ruskim državljanom, ki so jim vizume že izdali. Ukrep bo veljal zgolj za schengenske vizume, ki jih je izdala Estonija, in ne bo vključeval vizumov, ki jih izdajajo preostale članice schengenskega območja. Omejitve ne bodo veljale za rusko diplomatsko osebje in njihove družine, delavce v prevozništvu, ljudi, ki obiskujejo bližnje sorodnike, in osebe, ki so sprejete iz humanitarnih razlogov ali pa imajo pravico gibanja v skladu z zakonodajo Evropske unije. Omejitve vizumov prav tako ne bodo veljale za ruske državljane, ki imajo stalno prebivališče v Estoniji, ter za študente, ki so tik pred koncem študija v Estoniji. Tem bodo status bivanja podaljšali za eno leto. Finska predsednica Sanna Marin, je sicer v ponedeljek pozvala k prenehanju izdajanja turističnih vizumov za ruske državljane na ravni Evropske unije.

Etiopija je zaključila tretjo polnitev jezu na Modrem Nilu, poimenovanega tudi Veliki renesančni jez, ki je največji hidroenergetski projekt v Afriki. Sočasno so zagnali drugo turbino na jezu, ki bo državo na koncu gradnje stal slabe štiri milijarde evrov, ko bo jez dokončan, pa bo imel moč pet tisoč megavatov, kar bo podvojilo proizvodnjo elektrike v tej zahodnoafriški državi. Po zadnjih podatkih etiopskih oblasti so zgradili okoli oseminosemdeset odstotkov jezu, gradnjo pa naj bi zaključili konec leta 2023. Jez je sicer že več kot deset let jabolko spora med Etiopijo na eni strani ter Egiptom in Sudanom na drugi. Ti državi sta močno odvisni od Nila kot glavnega vira pitne in namakalne vode za kmetijske površine. Etiopijo obe državi obtožujeta kršitve pogodbe, ki so jo vse tri države podpisale leta 2015. V skladu z njo bi morale vse tri države reko koristiti hkrati, neusklajeni posegi ene države pa so prepovedani.

Ameriški pravosodni minister Merrick Garland je zaprosil sodišče za objavo vsebine preiskovalnega naloga za preiskavo na posestvu Donalda Trumpa. Garland je potek preiskave komentiral na novinarski konferenci, kar je sicer neobičajen postopek, za objavo pa je zaprosil, ker med drugim obstaja velik javni interes. Šlo naj bi sicer za preiskavo o tem, ali je Trump iz Bele hiše, ko je še opravljal funkcijo predsednika države, odnesel zaupne dokumente, ki vsebujejo občutljive informacije. Po poročanju časopisa Washington Post so agenti FBI-ja iskali dokumente, povezane z jedrskim orožjem, pri čemer niso povedali, ali se dokumenti navezujejo na orožje Združenih držav Amerike ali katere druge države. Odnašanje dokumentov iz Bele hiše je sicer prepovedano z zakonom o predsedniških dokumentih iz leta 1978. Kongres ga je sprejel zaradi zlorab predsednika Richarda Nixona v aferi Watergate, zakon pa jasno določa, da morajo vsi dokumenti, ki so bili napisani v Beli hiši, v Nacionalne arhive.

Švedska bo Turčiji izročila moškega, ki so ga turške oblasti zaradi goljufije obsodile na štirinajst let zapora. To bo prvi primer izročitve, odkar je Turčija v zameno za odpravo veta na pridružitev Švedske in Finske zvezi NATO zahtevala izročitev posameznikov, ki jih turške oblasti označujejo za teroriste. Izročitev je potrdilo švedsko pravosodno ministrstvo, pravosodni minister Morgen Johansson pa je primer označil za običajno in rutinsko zadevo. Turški državljan, ki je bil v domovini v letih 2013 in 2016 obsojen zaradi zlorabe bančnih in kreditnih kartic, je bil od konca lanskega leta v švedskem priporu. Zahteva za izročitev je bila vložena leta 2021, tiskovni predstavnik švedskega vrhovnega sodišča pa sicer ni želel potrditi, ali je na seznamu oseb, za katere je Turčija podala zahtevo po izročitvi. Skandinavski državi sta za vstop v Nato zaprosili maja letos, po začetku vojne v Ukrajini. Turčija je sprva blokirala pristop obeh držav k Natu, saj naj bi ti podpirali teroristične organizacije, med njimi v Turčiji prepovedano Kurdsko delavsko stranko. Kljub temu da so vse tri države kasneje dosegle dogovor, Turčija še vedno ni formalno ratificirala širitve zavezništva.

Urad vlade za demografijo bo po manj kot letu dni obstoja končal s svojim delom. Vlada ga je z odlokom, ki bo začel veljati to soboto, ukinila, pristojnosti urada pa prenesla na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlada se je za to potezo odločila, ker se delo urada prekriva z delovnim področjem ministrstva, zaposlene na uradu, finančna sredstva in dokumentacijo urada bo prav tako prevzelo ministrstvo. Urad je imel sedež na Trgu Leona Štuklja v Mariboru, z odlokom pa ga je ustanovila prejšnja vlada Janeza Janše. Od urada se je poslovil tudi vršilec dolžnosti direktorja Danilo Lončarič in osladno poudaril, »da je življenje največ, kar ljudje lahko imamo«.

Predsednik vlade Robert Golob je v izjavi za medije dejal, da kot najprimernejšega kandidata za vodenje Mestne občine Ljubljana v naslednjem mandatu vidi dosedanjega župana Zorana Jankovića. Dotaknil se je tudi načrtov Gibanja Svoboda za prihajajoče novembrske lokalne volitve.

Izjava