Pozdravljeni v OFF programu Radia Študent. Pred dobro uro in pol so po petnajstih dneh prekinitve dela v poslanske klopi ponovno sedli britanski parlamentarci. V poznih popoldanskih urah jih bo nagovoril premier Boris Johnson, ki se je v ta namen predčasno vrnil s 74. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Predsednica predstavniškega doma in voditeljica demokratov v ameriškem kongresu Nancy Pelosi je po strateškem posvetu vodstva stranke sporočila, da so v predstavniškem domu sprožili preiskavo o začetku tako imenovanega impeachementa - ustavne obtožbe proti predsedniku Donaldu Trumpu, ki naj bi z zadržanjem žvižgačeve prijave kongresu prekršil ustavo. Ameriški obveščevalec je namreč Generalnemu inšpektoratu obveščevalnih služb poročal o julijskem pogovoru med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in Trumpom, v katerem naj bi slednji finančno pomoč v višini dobrih 328 milijonov evrov pogojeval s preiskavo proti Hunterju Bidnu, sinu demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna. Da naj pristojnim kongresnim odborom izroči poročilo žvižgača, od Trumpa s soglasno sprejeto resolucijo sedaj zahtevajo tudi senatorji.

Uradno bo začetek ustavne obtožbe sicer stekel, ko večina v predstavniškem domu potrdi posamezne člene impeachmenta, ki jih odnese v senat, s čimer prevzame vlogo tožilca, senat pa porote. Postopek vodi predsednik vrhovnega sodišča, senatorji pa z glasovanjem odločijo o odstavitvi predsednika države, za kar je potrebna dvotretjinska večina, ki pa je demokrati nimajo. Ustavna obtožba v zgodovini Združenih držav Amerike še ni bila uspešna; leta 1868 in 1998 je senat oprostil Andrewa Johnsona in Billa Clintona, Richard Nixon pa je leta 1974 odstopil med preiskavo.

Alžirsko vojaško sodišče je brata nekdanjega predsednika Abdelaziza Bouteflike, Saida, ter še tri predstavnike oblasti, odstavljene zaradi “spodkopavanja vojaške avtoritete in zarotništva”, za zaprtimi vrati obsodilo na petnajst let zapora. Kot je odločilo sodišče, je Said Bouteflika z dvema bivšima šefoma obveščevalne službe, Mohamedom Medienejem in Baširom Tartagom, ter voditeljico alžirske Delavske stranke Louiso Hanoune v času množičnih protestov načrtoval razglasitev izrednih razmer in odstavitev načelnika vojske, generala Ahmeda Gaida Salaha, ki je Boutefliko pozval k odstopu. Obračunavanje z odstavljeno oblastno garnituro tako podobno kot v Sudanu utrjuje položaj prej zveste vojske, proti kateri so v Alžiriji že organizirali proteste z željo po zamiku volitev, načrtovanih za dvanajsti december, do izvedbe reform in slovesa uradnikov iz Bouteflikinih časov.

Izraelska policija je drugič v treh mesecih aretirala palestinskega ministra za Jeruzalem, Fadija al-Hadamija. Ministrstvo je v izjavi za javnost sporočilo, da so ga prijeli med hišno preiskavo, ki so jo izvedli na njegovem domu. Razlog za aretacijo je z zakonom prepovedana politična aktivnost palestinskih oblasti, ki jo je al-Hadami izvajal na okupiranem območju vzhodnega Jeruzalema. Policija je na zaslišanje zaradi istega prekrška pozvala tudi palestinskega guvernerja Jeruzalema Adnana Gaitha in njegovega sina, ki ju med hišno preiskavo ni bilo doma. V odzivu na aretacijo je gibanje Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa obsodilo nadlegovanja palestinskih političnih predstavnikov v Jeruzalemu, s čimer želi Izrael utrditi svoj nadzor nad okupiranim ozemljem. Palestinska oblast v vzhodnem Jeruzalemu kljub izraelski okupaciji leta 1967 in mednarodno nepriznani aneksiji leta 1980 še vedno imenuje svoje predstavnike, vloga katerih pa je bolj kot karkoli drugega simbolična.

V indonezijski prestolnici Džakarta, pa tudi po drugih mestih po državi, so potekala študentska zborovanja, na katerih je bilo ranjenih več kot tristo ljudi, 94 jih je aretirala policija. Študentje so protestirali proti spremembam zakona, na podlagi katerega je leta 2002 nastala tamkajšnja komisija za preprečevanje korupcije. Neodvisni preiskovalci ene najbolj spoštovanih vladnih agencij, ki je bila mnogokrat trn v peti indonezijskim politikom, bodo po novem opredeljeni kot državni uradniki, zaradi česar se kritiki bojijo pritiskov na avtonomijo komisije. Protestniki od indonezijskega predsednika Joka Widoda, ki je maja na volitvah dobil drugi mandat, tudi z obljubami o pošteni administraciji zahtevajo, da izda odlok, ki bi nadomestil sprejete spremembe zakona, prav tako pa parlamentarce pozivajo k odstopu od predloga zakona, ki bi v največji večinsko muslimanski državi prepovedal spolne odnose in skupno življenje neporočenih parov.

Koprski župan Aleš Bržan je s položaja podžupanje odstavil občinsko svetnico Levice Majo Tašner Vatovec. Lokalni odbor te stranke je v javnem pismu, naslovljenem “Še en samodržec v nastajanju?”, Bržanu očital, da menjava oblasti za zdaj ni prinesla bistvenih sprememb in premikov od šestnajstih let slabih praks nekdanjega župana Borisa Popoviča. Ker Bržan, čigar pragmatizem po mnenju odbora Levice močno prerašča v samodrštvo in politiko izvršnih dejstev, do izteka ponedeljkovega dne ni prejel odstopne izjave, je Tašner Vatovec preprosto razrešil, Levica pa je zaradi tega prekinila sodelovanje z županom. Lista Aleša Bržana ima v 33-članskem občinskem svetu le 9 svetnikov, vendar prvi odzivi koalicijskih partnerjev kažejo, da njen obstoj in Bržanovo nadaljnje vodejnje občine za sedaj nista pod vprašajem.

Adria Airways ima tudi danes prizemljenih večino letal. Vodstvo letalske družbe kljub vsemu zanika navedbe, da so vsa podjetja, od katerih najema letala, zaradi Adriinih finančnih težav sprožila postopke za prekinitev najemnih pogodb. Skratka, vse je v najlepšem redu. Več o težavah in možnih načinih reševanja Adrie v OFFsajdu ob petih.