V mehiški zvezni državi Chiapas je potekal protestni pohod, ki so ga sprožili ostrejši ukrepi in oteževanje pridobitve statusa oziroma azila. Protestni pohod, ki se ga je udeležilo okoli 300 ljudi, se je začel v mestu Tapachula ob meji z Gvatemalo. Protestniki so želeli opozoriti zlasti na počasno obravnavo prošenj za azil in izraziti nestrinjanje z mehiško politiko zadrževanja migrantov na jugu države, stran od meje z Združenimi državami. Pred izvedbo protesta je sicer policija pridržala enega od organizatorjev – aktivista Luisa Garcio Villagrana. Mehiška predsednica je kasneje na novinarski konferenci dejala, da je bil Villagran pridržan na podlagi obtožb o sodelovanju v trgovini z ljudmi. 

Pripadniki ameriškega Urada za imigracijo in carine, bolje znanega kot ICE, so izvedli operacijo, imenovano Trojanski konj, v okviru katere so v raciji pred trgovino Home Depot v Los Angelesu aretirali 16 ljudi. Agentje so se sprva skrivali v kombiju na parkirišču trgovine in nato napadli skupino. Ameriško notranje ministrstvo racijo opravičuje, češ da v predelu, kjer so izvedli nasilno racijo, deluje tolpa MS-13. Spomnimo, zvezno sodišče je julija odredilo ustavitev tako imenovanih potujočih patrulj, ki jih izvaja ICE v okviru načrta predsednika Donalda Trumpa o deportaciji tisoče nedokumentiranih migrantov. Tričlanski sodni svet je nato prejšnji teden zavrnil vladno pritožbo na razveljavitev odredbe sodišča. 

Z današnjim dnem so za okoli 90 držav začele veljati višje carine na izvoz blaga v ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je tako imenovane vzajemne carine na uvoz napovedal aprila, ko je za večino držav določil 10-odstotne carine. Uvedbo carin je najprej odložil do začetka julija, nato do 1. avgusta in še do današnjega dne. Pred tem je sicer z nekaterimi državami, kot so Južna Koreja, Filipini in Evropska unija, sklenil ločene trgovinske sporazume. 

Zaradi uvedenih carin, te za večino brazilskega blaga znašajo 50 odstotkov, je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva sprožil spor pred Svetovno trgovinsko organizacijo. Slednja deluje kot mednarodni arbiter v gospodarskih sporih. Združene države so 50-odstotne carine za uvoz iz Brazilije uvedle zaradi sodnega postopka proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, kar je Trump označil za lov na čarovnice. 

Trump je napovedal 100-odstotne carine na čipe in polprevodnike tuje proizvodnje. Kljub temu bodo veljale nekatere izjeme za podjetja, ki so investirala v Združene države. Trump namreč želi doseči, da bi polprevodnike v večjem obsegu izdelovali na ozemlju ZDA. Carin bo tako na primer oproščen največji svetovni proizvajalec čipov TSMC s Tajvana. TSMC je namreč marca napovedal povečano naložbo v ZDA, podjetje je namenilo okoli 140 milijard evrov za širitev centrov za proizvodnjo čipov in raziskave v Arizoni.

Ne, poleti se ne dogaja kaj dosti več kot carine. Donald Trump je ob vsem tem podpisal odlok o uvedbi dodatnih 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz Indije, ki bodo začele veljati čez tri tedne. S tem želijo Združene države indijsko vlado stisniti v kot, da bo prenehala kupovati rusko nafto. Kljub povišanju bodo še vedno veljale izjeme za blago, za katero veljajo ločene sektorske carine, na primer jeklo in aluminij, ter za določene kategorije izdelkov, na primer farmacevtske. Trump je sicer prvotno 25-odstotne carine za Indijo uvedel 1. avgusta. 

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je na sodišče Bosne in Hercegovine vložil zahtevo o zamenjavi izrečene zaporne kazni z denarno. Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini je prejšnji teden potrdilo obsodbo Dodika zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta, potem ko ga je sodišče Bosne in Hercegovine februarja spoznalo za krivega. Sodišče mu je izreklo leto dni zaporne kazni in šestletno prepoved delovanja v politiki. Ker kazen ni višja od enega leta, ima sicer Dodik možnost odkupa kazni. V primeru odkupa bi moral za prostost odšteti okoli 36 tisoč 500 konvertibilnih mark oziroma okoli 18 tisoč evrov. 

Potem ko so neznanci na slovenski konzulat v Trstu v torek izobesili napis »Konzulat usranih Slovanov«, so včeraj izobesili nov napis: »Konzulat korupcije«. Torkov napis je medtem obsodil tudi predsednik italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina Massimiliano Fedriga. Prav tako so se nanj odzvali člani Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja.

Vlada je sprejela sklep o prepovedi uvoza blaga iz Izraela, ki izvira iz nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza. Ministrstvu za gospodarstvo in ministrstvu zunanje zadeve je premier Robert Golob naložil, da preučita prepoved izvoza blaga iz Slovenije, namenjenega v te naselbine. Hkrati je vlada potrdila sklep o dodatni humanitarni pomoči za Palestince. Gre za četrti potrjeni paket, ki bo vseboval hrano in odeje, dostavljen pa bo prek Jordanije. Sprejetje prepovedi je sicer ukrep v vrsti »prepoznega prebujenja slovenske vlade«. Pretekli teden je vlada, sicer z nekaterimi izjemami, prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega. Poleg tega je Slovenija izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvira in finančnega ministra Bezalela Smotriča razglasila za personi non grata.  

Včeraj je na Trgu republike v Ljubljani potekal propalestinski protest pod geslom »Gaza strada, kaj dela vlada?«, ki se ga je udeležilo več sto protestnikov. Protestniki so med drugim zahtevali, naj Slovenija uvede popoln vojaški embargo na Izrael, brez izjem, kot to velja zdaj. Prav tako so pozvali k ustavitvi gospodarskega, športnega, kulturnega in akademskega sodelovanja z okupatorsko tvorbo. 

Sindikat ministrstva za obrambo in stavkovni odbor dispečerjev 112 sta na premierja Goloba naslovila odprto pismo, v katerem ga pozivata, naj takoj vzpostavi vse potrebne mehanizme za resen, vsebinski in neposreden dialog o stavkovnih zahtevah dispečerjev. Zagrozili so, da bodo sicer zaostrili sindikalne aktivnosti. Povod za poziv je nedavna objava promocijskega posnetka vlade, v katerem se ta predstavlja skozi zgodbo uspešnosti sistema 112, pri čemer se sklicuje na primer naravnih nesreč. Kot so zapisali, si je vlada zgodbo o uspehu prisvojila, ob tem pa že več kot leto prezira tiste, ki jo vsakodnevno omogočajo. Dispečerji številke 112 sicer stavkajo že 535 dni zaradi nevzdržnih delovnih razmer.