OFF v 1864
Arizonsko vrhovno sodišče je odločilo, da zvezna država lahko izvaja zakon o prepovedi splava iz leta 1864. Po tem zakonu je splav prepovedan tudi v primeru posilstva in incesta, vsem, ki bi sodelovali pri opravljanju splava, pa grozi zapor od dveh do petih let. Izjema so le primeri, ko je ogroženo življenje ženske. Zvezna država lahko začne prepoved ponovno uveljavljati čez dva tedna. Arizonska generalna tožilka Kris Mayes, sicer demokratka, je odločitev sodišča, v katerem so sami konservativci, označila za žalitev svobode in dejala, da po zakonu ne bo preganjala nikogar. Pred Arizono, ki je naslednja v vrsti, je splav v vseh fazah nosečnosti prepovedalo 14 ameriških zveznih držav. Vendar je arizonska guvernerka od začetka lanskega leta demokratka Katie Hobbs, ki je zdaj arizonski kongres pozvala, naj zakon iz leta 1864 razveljavi. V kongresu pa imajo tesno večino republikanci.
Uveljavljanje prepovedi splava je arizonsko vrhovno sodišče blokiralo leta 1973, po odločitvi zveznega vrhovnega sodišča o zaščiti pravice do splava v primeru Roe proti Wade. Po razveljavitvi te odločitve leta 2022 je tedanji republikanski guverner Doug Ducey podpisal zakon o prepovedi splava po 15. tednu nosečnosti. Pritožbo proti neizvajanju zakona iz leta 1864 pa je kot »zastopnik nerojenih otrok« na okrajno sodišče lani vložil direktor ene od arizonskih organizacij proti splavu. Leta 1864 Arizona še ni bila zvezna država, tako da vrhovno sodišče v resnici niti ni obnovilo stare arizonske prepovedi, ampak zakon nekdanjega Teritorija Nova Mehika.
Izraelsko obrambno ministrstvo nabavlja 40 tisoč šotorov za preselitev Palestincev iz Rafe. Gre za neuradne informacije izraelskih propagandnih trobil. Posamičen šotor je velik za 12 ljudi, v šotore bi Izrael ob invaziji proti skrajno južni točki okupirane Gaze tako strpal približno pol milijona ljudi. Na jug Gaze je izraelska vojska doslej pregnala skoraj milijon in pol Palestincev. Ameriški predsednik Joe Biden je v intervjuju za televizijo Univision sicer pristop izraelskega premierja v Gazi označil za napako. Genocidni Joe je zmogel izreči obsodbo napada izraelske vojske na vozila nevladne organizacije World Central Kitchen. Izraelci bi po njegovem morali pozvati k premirju ter v naslednjih šestih do osmih tednih dovoliti poln dostop hrane in zdravil v državo. Katero državo, ne vemo.
Na parlamentarnih volitvah v Južni Koreji je večino glasov osvojilo zavezništvo na čelu z opozicijsko Demokratsko stranko. Po rezultatih vzporednih volitev je Demokratska stranka skupaj z zavezniki osvojila med 183 in 197 sedežev v 300-članskem parlamentu. Stranka Ljudska moč predsednika države Jun Suk-jola je osvojila od 80 do 100 poslanskih mest. Jun od izvolitve na predsedniških volitvah leta 2022 vodi manjšinsko vlado, z današnjimi parlamentarnimi volitvami pa je opozicija še dodatno povečala svojo večino v parlamentu.
V gruzijski prestolnici Tbilisi je več tisoč ljudi protestiralo proti predlogu zakona o tujih agentih. Predsednica države Salome Zurabišvili je že napovedala veto proti zakonu. Mediji in nevladne organizacije, ki več kot petino financiranja dobijo iz tujine, se bodo po zakonu morale registrirati kot »organizacije v službi tujih sil.« Morale bodo natančno poročati o prejemanju in porabi sredstev, zavezane bodo dodatnim inšpekcijskim nadzorom. Enak zakon z drugim nazivom je vlada pod vodstvom stranke Gruzijske sanje predlagala že lani, a ga je po protestih umaknila. Predlagani zakon je podoben ruskemu zakonu iz leta 2012, ki od organizacij s financiranjem iz tujine prav tako zahteva, da se predstavljajo kot tuji agenti. Vendar bi gruzijske oblasti lastni zakon lahko uporabljale tudi proti ruskim organizacijam.
Španski parlament je začel obravnavo državljanske zakonodajne pobude za izredno regularizacijo okrog pol milijona nedokumentiranih migrantov. Predlagani zakon bi vladi naložil, da v pol leta izda dekret za ureditev statusa tujcev, ki so prišli v državo pred novembrom 2021. Pobudo, ki je zbrala 600 tisoč podpisov volivcev, je več sto nevladnih organizacij na čelu z Regularización Ya v parlament vložilo že marca lani. Takrat ni dobila dovolj poslanskih glasov za začetek obravnave, tokrat pa je premier Pedro Sánchez iz deklarativno socialistične stranke s svojo koalicijo zbral dovolj glasov. Za so glasovali tudi poslanci katalonske nacionalistične stranke Junts. Trenutni položaj migrantov z neurejenim statusom opiše Gonzalo Violero – sekretar zveze nevladnih organizacij Redes, ki sodeluje v pobudi.
Tako kategorije migrantov kot status, ki bi jim ga vlada podelila, so še neopredeljeni, pojasnjuje Violero.
Novi predsednik irske vlade je postal Simon Harris iz konservativne stranke Fine Gael. Parlament ga je potrdil z 88 glasovi proti 69, mesec po tem, ko je prejšnji premier Leo Varadkar »iz političnih in osebnih razlogov« odstopil. Dan po Varadkarjevem odstopu ga je Harris brez protikandidatov že nasledil na vrhu stranke. Do zdaj je bil Harris minister za izobraževanje, v preteklosti pa je bil tudi minister za zdravje in za pravosodje. Naslednje parlamentarne volitve na Irskem so predvidene za marec v prihodnjem letu.
Novega premierja je izbral tudi parlament na Islandiji. To je dosedanji minister za zunanje zadeve, Bjarni Benediktsson iz ekonomsko liberalne Neodvisne stranke. Na tem mestu je nasledil Katrín Jakobsdóttir iz Levo-zelenih, s katerimi Neodvisna stranka poleg desne Progresivne stranke tvori koalicijo. Jakobsdottir je v petek po sedmih letih odstopila, da bi kandidirala na junijskih predsedniških volitvah.
Ljubljanski župan Zoran Janković je s podjetjem Makro 5 gradnje sklenil aneks k pogodbi za gradnjo kopališča Ilirija v vrednosti dobrega milijona evrov, poroča časnik Dnevnik. Aneks vključuje dodatna dela za gradnjo požarnega izhoda in povezave parkirne hiše s podhodom pod Bleiweisovo cesto. Župan Janković pojasnjuje, da so dodatna dela potrebna zaradi novega prometnega režima na območju med Bleiweisovo, Gosposvetsko in Slovensko cesto ter Šubičevo ulico. Skupna vrednost gradnje kopališča Ilirija zdaj znaša okrog 54 milijonov evrov.
Minister za obrambo Marjan Šarec je podpisal usmeritve za preoblikovanje strukture in organiziranosti Slovenske vojske. Usmeritve v letošnjem letu predvidevajo vzpostavitev brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe s preoblikovanjem 15. polka vojaškega letalstva. Na Šarčevem ministrstvu še letos načrtujejo tudi vzpostavitev inženirskega bataljona in bataljona jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe ter dva polka s po enim jurišnim odredom. Oblikovali bodo tudi poveljstvo prostorskih sil brigadne ravni. Do julija 2025 pa bo vojska ustanovila enoto brezpilotnih bojnih letalskih sistemov in enoto za nekinetično delovanje bataljonske ravni ter še osem polkov z vsaj enim jurišnim odredom v okviru prostorskih sil.
Vir fotografije: Don Harrison, flickr, Creative Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj