OFF v priznanje Palestine
Španska, irska in norveška vlada so formalno priznale palestinsko državo. Norveška vlada je to storila že pretekli teden, vendar je odločitev začela veljati danes, irska vlada je Palestino priznala danes. Enako je storila tudi Španija, ki je po besedah premierja Pedra Sáncheza sprejela odločitev, da Palestino prizna v mejah iz leta 1967.
Iz kabineta Roberta Goloba so medtem sporočili, da se je premier odločil sklep o posredovanju priznanja Palestine v državni zbor znova uvrstiti na dnevni red četrtkove seje vlade. Vlada je pred skoraj tremi tedni sicer sprejela dva sklepa s striktnimi pogoji za začetek postopka priznanja, najkasnejši datum za oceno napredka izpolnjevanja pogojev pa je določila na 13. junij, po evropskih volitvah.
Britanski Guardian je v sodelovanju z izraelskima spletnima portaloma razkril, da so izraelske institucije več desetletij izvrševale poostren pritisk nad Mednarodnim kazenskim sodiščem, med drugim z grožnjami in prisluškovanjem telefonskim klicem ter pregledovanjem elektronskih sporočil zaposlenih na kazenskem sodišču. Nekdanji glavni tožilki sodišča Fatoui Bensouda je na primer grozil Josi Cohen, ki je takrat bil direktor Mosada. Tudi sedanji glavni tožilec Karim Khan, je prejšnji teden ob zahtevi za izdajo nalogov za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta opozoril, da so vsi poskusi grozenja ter vplivanja na postopke sodišča nezakoniti in da proti takim dejanjem ne bo okleval z ukrepanjem.
Izraelska okupatorska vojska je v center Rafe prodrla s tanki in drugimi oklepnimi vozili. Bombardirala je tudi dve bolnišnici, Indonezijsko terensko bolnišnico in Kuvajtsko specialno bolnišnico. V prvi je ujeto medicinsko osebje in pacienti, druga pa je zaradi bombardiranja prenehala delovati.
Na drugi strani Atlantika je kanadski minister za migracije Marc Miller oznanil povečanje števila viz za Palestince iz Gaze, ki imajo sorodnike v Kanadi, s tisoč na pet tisoč. Palestinci, ki hočejo zapustiti Gazo in so upravičeni do take vize, bodo morali najprej dobiti dovoljenje Izraela, da lahko odidejo, nato pa prestati še biometrično profiliranje v Egiptu.
Argentinski predsednik Javier Milei je zamenjal vodjo kabineta ministrov. Po odstopu Nicolasa Posseja je Milei izbral notranjega ministra Guillerma Francosa. Ta je med glavnimi pogajalci v argentinskem kongresu, v katerem Milei poskuša sprejeti zakonodajo, ki bi dodatno liberalizirala in privatizirala gospodarstvo. To lahko stori samo s sodelovanjem opozicije, saj ima Mileieva koalicija v obeh domovih parlamenta manjšino. Predlog zakona je spodnji dom sprejel aprila s podporo desne opozicije, vendar so poslanci vsebino paketa pri tem skrajšali za več kot dve tretjini. Več Mileievih ukrepov, kot je odlok, ki je okrnil delavske pravice, so sodišča razglasila za protiustavne.
Parlamentarna skupščina Severnoatlantske pogodbene organizacije, znane kot Nato, je ratificirala priporočilo, po katerem je Kosovo namesto statusa države opazovalke pridobilo status pridružene članice Natove parlamentarne skupščine. Parlamentarna skupščina zveze ni isto kot sama zveza Nato, temveč je organizacija, ki usklajuje delovanje med Natom in parlamenti držav članic. Kosovo v parlamentarni skupščini še zmeraj ne bo imelo pravice glasovanja, bo pa lahko predlagalo resolucije in prispevalo k poročilom skupščine. Odločitvi skupščine kakopak ostro nasprotuje Srbija.
Predsednik vlade Robert Golob in alžirski predsednik Abdelmadžid Tebunsta podpisala tri sporazume za podaljšanje in povečanje dobave alžirskega plina. Podjetje Geoplin bo od alžirske državne energetske družbe Sonatrach po novem letno nabavljalo petsto milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina namesto tristo, kot doslej. V kabinetu predsednika vlade so dodali, da je država pripravljena podaljšati sporazum, ko bo leta 2025 potekel. Pogodba je bila prvotno sklenjena z namenom pridobitve drugih virov zemeljskega plina po prekinitvi dobave iz Rusije, vendar kljub povečanju dobave iz Alžirije Slovenija posredno ostaja odvisna od ruskega plina preko uvažanja iz Avstrije. Na srečanju sta državi tudi poglobili diplomatske stike, saj sta podpisali sporazum o odpravi vizumskih obveznosti za kratkoročno bivanje oseb, ki imajo diplomatske in službene potne liste. Slovenija je odprla tudi veleposlaništvo v Alžiru.
Kandidatka za članico uprave Radiotelevizije Slovenija Alenka Vodončnik je pred glasovanjem na svetu zavoda umaknila kandidaturo. Vodončnik, direktorica celjskega podjetja Ave Razvoj in direktorica Zavoda za raziskave, izobraževanje in trajnostni razvoj Celje, je druga kandidatka, ki jo je na to mesto predlagal predsednik uprave Zvezdan Martić po odstopu Simona Karduma.
Na petnajsto redno sejo ljubljanskega študentskega zbora, ki je na kampusu potekala včeraj zvečer, snemalnih naprav in kamer novinarji Radia Študent nismo smeli prinesti. Tudi tokrat sta varnostnika, ki ju je študentska organizacija najela za omejevanje novinarskega poročanja, pregledala nahrbtnike in identificirala okrog 50 članov zainteresirane študentske javnosti. Študentski poslanci so obravnavali rebalans letošnjega proračuna organizacije, znane kot ŠOU, in prvo različico proračuna za prihodnji dve leti. Izkazalo se je, da ima ŠOU letos pol milijona evrov več, kakor so v organizaciji načrtovali. Po rebalansu bodo letošnji odhodki obsegali skoraj pet milijonov evrov, v podobnih okvirih je tudi proračun za leti 2025 in 2026. Kot je dejal direktor ŠOU Andrej Klasinc, gre v zadnjem času spet opaziti trend povečanega obsega študentskega dela, kar je po njegovem mnenju socialni korektiv, zaradi tega pa ima več denarja tudi ŠOU. Večino prihodkov organizacija namreč dobi iz dajatve od študentskega dela. Ker so se povečali prihodki, se morajo tudi odhodki. Opozicijski poslanec David Vidmar je vprašal o razlogih za financiranje projekta ŠOU Oktober revolušn, ki mu po rebalansu namenjajo 60 tisoč evrov, ter o ureditvi projekta študentska kuhinja, ki ji bo po novem namenjenih dodatnih dvajset tisoč evrov. Opozicijski poslanec Domen Vrhovnik je spraševal o smiselnosti dodatnega financiranja za Maturantsko parado in Marihuana Marš, ki bosta po rebalansu dobila dodatnih deset oziroma dvajset tisoč evrov, čeprav sta se dogodka letos že zaključila. Izpostavil je tudi več kot sto tisoč evrov, namenjenih za ŠOU-zabave, in vprašal, ali ne bodo dogodki služili kot predvolilna kampanja za prihajajoče oktobrske volitve v Študentski zbor. Predsednik ŠOU Klemen Petek se je vseh očitkov ubranil s trditvami, da se netočnosti dogajajo, da gre samo za prvo branje in da lahko poslanci vedno pridejo na sestanek. Tako Petek kot Klasinc sta se pogosto pritoževala tudi nad birokracijo računskega sodišča, zaradi revizije katerega je moral zbor potrditi spremembe aktov ŠOU. Podrobneje bo s seje poročala Univerzitetna redakcija v nedeljo ob štirih.
Dodaj komentar
Komentiraj