Sionistična vojska neprekinjeno nadaljuje s pobijanjem v Gazi. Zgolj danes so ubili 14 Palestink in Palestincev v osrednjem delu Gaze, mestu Gaza, sionistične sile pa so bombardirale tudi bolnišnico Nasser na jugu enklave. Izraelska vojska je od začetka izvajanja genocida oktobra leta 2023 bombardirala 36 bolnišnic v Gazi, kar je v skladu z ženevsko konvencijo iz leta 1949 vojni zločin. V napadu na bolnišnico Nasser je umrl palestinski novinar Hassan Eslaih, ki je dokumentiral izraelske zločine proti človeštvu vse od 7. oktobra 2023. Izrael je v zadnjem letu in pol v Gazi ubil 215 novinarjev. Ob zračnih napadih se v Gazi 500 tisoč ljudi sooča z lakoto, zaradi izraelske blokade humanitarne pomoči pa bi ta lahko skupno zajela več kot dvomilijonsko prebivalstvo Gaze. 

Delavska stranka Kurdistana, krajše PKK, bo kljub samoukinitvi nadaljevala svoje delo na gorovju Šengal v severozahodnem Iraku. Po besedah poveljnika jezidskih obrambnih sil Ezidkhan, ki delujejo pod okriljem varnostnih sil avtonomne regije Kurdistan, je možnost, da bi se strukture PKK-ja v bližnji prihodnosti iz Šengala umaknile, malo verjetna. PKK je igrala veliko vlogo pri zaščiti jezidskega prebivalstva leta 2014, ko je Islamska država nad Jezidi izvajala genocid. Včerajšnja samoukinitev PKK-ja, h kateri je iz zapora sicer že pred dvema mesecema pozval voditelj gibanja Abdullah Ocalan, je končala več kot 40-letni spopad med turško državo in PKK-jem. Sirska dopisnica Rosana Pevec prelomni dogodek v zgodovini kurdskega boja razlaga skozi historično analizo.

Pevec

Kaj pa zdaj? Kako naprej? Odgovarja Pevec.

Pevec

Tidjane Thiam je odstopil s funkcije voditelja največje opozicijske stranke v Slonokoščeni obali, imenovane Demokratična stranka za Slonokoščeno obalo. Thiama je sicer stranka nominirala za kandidata na oktobrskih predsedniških volitvah, a vrhovno sodišče ni odobrilo njegove kandidature. Sodišče je konec aprila odločilo, da se je Thiam, s tem ko je leta 1987 sprejel francosko državljanstvo, odrekel državljanstvu Slonokoščene obale. Thiam se je v začetku leta odpovedal francoskemu državljanstvu ravno zato, da bi lahko kandidiral na volitvah. Svoj odstop je komentiral z besedami: »V interesu stranke sem se odločil, da svoj mandat predsednika stranke predam v vaše roke, aktivistke in aktivisti.«

Nemški represivni organi so aretirali štiri vodilne člane gibanja Kraljevina Nemčija, frakcije nacističnega gibanja Državljani rajha. Preiskave, ki so del širše operacije proti gibanju Državljani rajha, še naprej potekajo po več nemških mestih. Gibanje, ki je obtoženo ustanavljanja vzporedne države in kriminalnih gospodarskih struktur, naj bi imelo okrog šest tisoč članov. Frakcija sicer zagovarja teorijo, da je sedanja Nemška republika po drugi svetovni vojni nezakonito nadomestila tretji nemški rajh. 

S podobnim navdihom Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvajajo rasne politike. ZDA so sprejele 59 belopoltih Južnoafričanov, ki naj bi bili žrtve rasne diskriminacije oziroma so po besedah Trumpa žrtve genocida nad belsko manjšino. Južnoafriškim prebežnikom so ameriške oblasti potrdile status beguncev. Potomci nizozemskih kolonialistov sestavljajo zgolj nekaj več kot sedem odstotkov prebivalstva Južne Afrike, a imajo v lasti več kot 80 odstotkov zemlje. Medtem je Trumpova vlada napovedala ukinitev statusa zaščite skoraj 12 tisoč beguncem iz Afganistana, ki jih nameravajo julija izgnati v domovino. Afganistan je namreč po oceni Ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem varna država, zato status njihov beguncev ni več upravičen. 

Odstopila je direktorica Agencije za varnost prometa Simona Felser, ki pa je zaradi odstopa ogoročeno javnost vsaj malo pomirila z izjavo, da je bil ta skrbno premišljen. Kot razlog za odstop je Felser navedla, da v obstoječem sistemskem okviru ne vidi realnih možnosti za uresničitev vizije agencije. Felser večmesečnih čakalnih dob za izpitno vožnjo v svojem mandatu ni odpravila, temveč so se, ravno nasprotno, vedno bolj podaljševale.

V Slovenski demokratski stranki so napovedali, da bodo podprli interpelacijo kulturne ministrice Aste Vrečko, če ta ne bo odstopila sama. Predlog za interpelacijo zoper ministrico so sicer poslanci Nove Slovenije in Demokratov Anžeta Logarja vložili po nedeljskih rezultatih referenduma. Poleg neuspeha na nedeljskem referendumskem glasovanju ji poslanci NSI-ja in Demokratov očitajo negospodarno rabo javnih sredstev ter sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve. Trdijo, da Vrečko odreka najvišjo veljavo temeljnemu dogodku za nastanek Slovenije, ki sega v leto 1991, ko je deželo okupiral zahodni kapital. Obregnili so se tudi ob izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič. To je že enajsti predlog za interpelacijo ministrov v vladi Roberta Goloba. 

AK15 

Državni zbor je prejšnji teden sprejel dopolnitve zakona o starševskem varstvu, ki naj bi pripomoglo k rednejšemu obiskovanju šole njihovih otrok. V primeru ugotovitve inšpektorata za šolstvo, da otrok iz neopravičljivih razlogov ne hodi v šolo, se bo zdaj enemu od staršev tri mesece izplačeval otroški dodatek v materialni obliki. Predlagatelj zakona je bila poslanska skupina NSi, ki je zakon očitno usmerila predvsem proti romskim družinam in njihovih šoloobveznim otrokom. V poslanski skupini Levica menijo, da bodo te spremembe škodljive za otroke romskih družin. Razlogi za nevključenost otrok v šole so namreč kompleksni in z novim zakonom vlada ni odpravila dolgoletne marginalizacije in izključevanja romske skupnosti iz družbenega življenja. Dan Juvan z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je povedal, da dopolnitev zakona ne podpira, saj se lahko starše, ki otrokom ne zagotovijo osnovnošolskega izobraževanja, ustrezno sankcionira po že veljavnem zakonu o šoli. Na ministrstvu sicer usklajujejo zadnje podrobnosti sprememb zakonov o osnovni šoli in vrtcih, ki vsebujejo ukrepe za boljšo vključenost otrok iz romskih družin v vrtce in šole. Pravi, da se izboljšuje tudi komunikacija med šolami in centri za socialno delo glede izostankov otrok, kar bo tudi omogočilo hitrejše ukrepanje centrov. 

Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, krajše SŠOF, so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi državni delež Križank odkupila Mestna občina Ljubljana, ki je to namero izpostavila v mestnih proračunih za leti 2026 in 2027. Na SŠOF menijo, da gre za poskus prevzema kompleksa, ki bi šolo izrinil iz prostora, v katerem deluje. Vlado so pozvali, naj odkupijo celotne Križanke in s tem zavarujejo kulturno dediščino ter zagotovijo nemoteno delovanje šole. Ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja opozarjajo, naj šolo vključi kot enakovrednega sogovorca v postopkih v zvezi s Križankami. To je pomembno tudi, da lahko iščejo dolgoročne rešitve za obnovo in preprečitev propadanja objekta. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala, da ministrstva za kulturo sicer prenova ne zadeva, ker niso lastniki. Pripravljeni so pomagati preko zavoda za varstvo kulturne dediščine s konservatorskim načrtom. Ljubljanski župan Zoran Janković je povedal, da šole ne bodo na silo izselili iz Križank in da je odkup državnega dela Križank v proračunih že 5 let. 

Od zadnje seje Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU, sta minila že več kot dva meseca, potekala je namreč 27. februarja. Podaljšan premor med sejami preseneča, saj so na zadnji seji v poslanskem klubu Glas omenili, da bodo po njej vložili dodatni zahtevek za uvrstitev točke, ki bi se nanašala na dovoljevanje snemanja sej, na dnevni red naslednje seje, takšne predloge pa je skladno s Poslovnikom študentskega zbora ŠOU v Ljubljani treba obravnavati na seji v roku 30 dni. O tem, ali so to točko vložili in če da, zakaj še ni bila obravana na seji, smo vprašale Luko Maretića, poslanca študentskega opozicijskega kuba Glas. 

Maretić

V Zagrebu so 9. maja trije sindikati organizirali protest zaposlenih v šolstvu, na katerem so od vlade zahtevali višje plače in bolj cenjen učiteljski poklic. Na protestu so se poleg učiteljev zbrali tudi drugi kadri, zaposleni v šolstvu – hišniki, čistilke in kuharji. Organizatorji so izvedli stavko že marca, ko so vladi postavili 5 zahtev, pri katerih so vztrajali tudi na tokratnem protestu. Te so desetodstotno zvišanje osnovne plače, ureditev plačnih razmerij, začasni dodatek, izključitev učiteljev iz sistema ocenjevanja, ki ga določa zakonodaja, in preložitev modularnega pouka v strokovnih šolah za eno leto. Kot glavni povod za stavko so sicer izpostavili plače, a tudi splošen problematičen odnos do učiteljev in izobraževanja na Hrvaškem. 

Srbski študenti so 12. maja prispeli na cilj ultramaratona proti Bruslju, s katerim so Evropsko unijo želeli opozoriti na razmere v Srbiji in svoje zahteve. Opravili so še zadnjo etapo 2000 kilometrov dolgega štafetnega ultramaratona od Novega Sada, kjer je pred pol leta zrušitev nadstreška na železniški postaji terjala 16 življenj. Žrtev so se spomnili s 16 minutami tišine. Po prihodu v Bruselj imajo v načrtu tudi srečanja z več člani Evropskega parlamenta.