Članice Evropske unije so dosegle dogovor o 50 milijard evrov težkem paketu pomoči za Ukrajino. Madžarski premier Viktor Orbán, ki je paket blokiral decembra, je zdaj odločitev podprl. Če je decembra Evropska komisija Orbána skušala prepričati z delno odmrznitvijo evropskih milijard, namenjenih Madžarski, so v Bruslju zdaj ubrali drugačen pristop. Predstavniki članic so se dogovorili, da bodo v primeru Orbánove blokade javno pozvali k umiku vsakršnega evropskega financiranja Madžarske. Namen tega bi bil prestrašiti investitorje in s tem prizadeti madžarsko valuto ter njeno zadolževanje. Tako so finančni paket za Ukrajino na koncu sprejeli, vsebuje pa tudi dogovor, po katerem bo komisija vsako leto poročala o porabi sredstev iz sklada za Ukrajino. Poleg tega so se zavezali k taki uporabi blokade evropskih sredstev za države članice, ki bo objektivna in nediskriminatorna. To na Madžarskem razumejo kot podlago za odmrznitev denarja, ki ga je komisija zadržala zaradi nespoštovanja evropske zakonodaje.

Na Kosovu je z današnjim dnem evro edina uradna valuta, a bo za srbski dinar veljalo prehodno obdobje. Centralna banka se je za dokončno uvedbo evra odločila kljub nasprotovanju srbskega prebivalstva, živečega na severu Kosova. Tam večinoma še vedno uporabljajo srbski dinar, z obvezno uvedbo evra pa bi po trditvah srbske centralne banke prišlo do težav pri izplačevanju pokojnin, ki jih večina tamkajšnjih prebivalcev prejema iz Srbije. Združene države Amerike, Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo so kosovske oblasti pozvale, naj o popolni uvedbi evra še premislijo. Potem so v kosovski vladi obljubili prehodno obdobje nedoločnega trajanja za srbsko prebivalstvo. V kosovski vladi in centralni banki trdijo, da je namen uvedbe evra kot edine uradne valute povečati finančno stabilnost države in omejiti pretok ponarejenega denarja.

Izraelske sile so na Zahodnem bregu ugrabile najmanj 44 palestinskih civilistov, večinoma iz mesta Husan na zahodu Betlehema, med njimi otroke in že izpuščene palestinske politične zapornike. Okupacijske sile so prav tako vdrle v mesto Tubas, kjer potekajo oboroženi spopadi s palestinskim odporom. Palestinska rezistenca je napadla kolonialni mejni prehod Džamala v severnem Dženinu.  V Gazi so okupacijske sile zgodaj zjutraj vdrle na območje bolnišnice Al Amal in streljale, med drugim na tri reševalna vozila. Med tem se nadaljuje obleganje bolnišnice Nasser, največje bolnišnice v Khan Junisu, kjer ni elektrike, hrane in vode, osebje in pacienti pa ne morejo zapustiti območja.

Jemenski Ansar Alah, bolj znani kot Hutiji, so sporočili, da so njihove pomorske sile uspešno izvedle vojaško operacijo proti ameriškemu trgovskemu plovilu »KOI«, ki je bilo namenjeno v izraelska pristanišča. Do operacije, v kateri so božji partizani več pomorskih raket iztrelili neposredno na cilj v Adenskem zalivu, je prišlo po izstrelitvi raketnega projektila na ameriški rušilec »USS Gravely«. Ladjo KOI, ki pluje pod zastavo Liberije, upravlja Oceonix Services s sedežem v Združenem kraljestvu. V floti družbe je naftni tanker Marlin Luanda, ki so ga jemenski gverilci napadli prejšnji vikend. Ansar Alah tako nadaljujejo napade na ladje v Rdečem morju, povezane z Izraelom, Britanijo in Združenimi državami Amerike, kar je odgovor na izraelsko agresijo nad palestinskim prebivalstvom na okupiranih območjih. Sporočili so še, da so pripravljeni na daljše vojne konfrontacije z Američani. 

Z območja Rdečega morja na Jadran. Več sto hrvaških novinarjev se je zbralo na protestnih shodih v Zagrebu in Splitu. Nasprotujejo spremembi člena kazenskega zakonika, po kateri bi nepooblaščeno razkritje gradiva v predkazenskem postopku postalo kaznivo dejanje z zagroženo kaznijo do treh let zapora. Gre za sklop sprememb zakonodaje o kaznovanju in preprečevanju nasilja nad ženskami, ki jo je sabor v prvem branju že potrdil. Med drugim spremembe uvajajo kaznivo dejanje femicida, ki je opredeljeno kot težek umor ženske, za katerega je minimalna kazen 10 let zapora. V členu, ki mu nasprotujejo novinarji, sicer piše, da novinarji po njem ne morejo biti preganjani. A v društvu novinarjev so prepričani, da bi jih s to določbo v vsakem primeru lahko preganjali na druge načine, saj bi morali razkriti svoje vire. V vladi Andreja Plenkovića so že obljubili dopolnitev člena, po kateri ne bi šlo za kaznivo dejanje v primeru, da je razkritje informacij v interesu žrtve, njene obrambe ali v širšem javnem interesu. V Hrvaškem novinarskem društvu so obljubljeno spremembo označili za poskus diskreditacije protesta, saj da ni jasno, kaj se šteje kot prevladujoči javni interes, temveč bi o tem odločala sodišča. Hrvoje Zovko, predsednik Hrvaškega novinarskega društva, pojasni, zakaj namen dotičnega člena ni zaščita žrtve, ampak pregon novinarjev. 

Izjava

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je od vodij 41 upravnih enot zahteval, naj mu posredujejo seznam zaposlenih, ki so sodelovali pri pravkar zaključeni tridnevni stavki. Omenjena zahteva o zbiranju stavkajočih delavcev je protizakonita, trdijo v Sindikatu državnih organov Slovenije, zato so proti Trbiču napovedali pravni postopek. Poleg tega je Trbič zahteval tudi podatke o posledicah stavke, kot sta število odpovedanih aktivnosti in število pritožb, ter predloge za izboljšavo učinkovitosti upravnih enot. Po drugi strani je ministrstvo zavrnilo zahteve stavkajočih, ki so se zavzemali za izenačitev izhodiščne plače z minimalno. Ministrstvo je ponudilo le načrt, kako zmanjšati zaostanke v Upravni enoti Ljubljana.

Z današnjim dnem je možen nakup državnih obveznic za fizične osebe s prebivališčem v Sloveniji. Izdane bodo v skupnem obsegu 250 milijonov evrov z rokom treh let. Letna obrestna mera bo znašala 3,4 odstotka. 

OFF sta pripravila vajenec Rok in AKG.

Vir fotografije: forextime, Creative commons