Kitajska je danes uvedla trgovanje z emisijskimi kuponi za izpuste ogljikovega dioksida. Glede na količino izpustov, s katerimi se trguje, je to največja shema trgovanja z emisijami, ne pa tudi glede na kapitalsko vrednost. Več kot 2000 termoelektrarn na Kitajskem bo moralo kupiti odpustek za štiri milijarde ton CO2, ki jih izpustijo v ozračje. To je štirikrat toliko, kot proizvedejo vsa letala na svetu in približno toliko, kot znašajo vsi izpusti vseh držav Evropske unije. V Evropski uniji deluje od leta 2005 eden prvih trgov emisijskih kuponov, ki je glede na količino kapitala največji, evropska komisija pa ga namerava z včeraj predstavljeno zakonodajo z energetskega sektorja in industrije razširiti tudi na transport in ogrevanje. Cena izpusta tone ogljikovega dioksida je v kitajski shemi približno šestkrat nižja kot v Evropski. 

Južnoafriška republika bo na ulice poslala 25 tisoč vojakov ali več kot polovico pripadnikov svoje kopenske vojske. Zato bodo zato vpoklicani tudi rezervisti. Vojska naj bi policiji pomagala umiriti nemire, ki že več kot en teden potekajo v večjih južnoafriških mestih. V izgredih, ki so večkrat prerasli v ropanje trgovin, je življenje do sedaj izgubilo 117 ljudi. Nemire je sprožila aretacija nekdanjega predsednika Jacoba Zume, ki je bil obsojen na petnajstmesečno zaporno kazen zaradi zavračanja sodelovanja s sodiščem v korupcijski preiskavi, ki je pred tremi leti povzročila tudi njegov padec z oblasti. Zuma je imel veliko podporo predvsem v etnični manjšini Zulujev, nasilje pa je razkrilo tudi splošno nezadovoljstvo v južnoafriški družbi in rasne napetosti. Gre za najhujše nemire v Južnoafriški republiki po koncu apartheida.

Nemška kanclerka Angela Merkel je na svojem zadnjem obisku v Beli hiši. Ena glavnih tem pogovora je bil znova že skoraj končan plinovod v Baltskem morju, imenovan Severni tok 2, ki mu ameriški predsednik Joe Biden – tako kot vsi njegovi predhodniki – nasprotuje, saj po mnenju Washingtona krepi odvisnost Evrope od ruskega plina, s tem pa vpliv Moskve v Evropi. Bidnu kanclerke sicer ni uspelo prepričati, da bi se odpovedala plinovodu iz Rusije, ki se izogne poti čez Ukrajino, zato so ZDA obljubile sankcije proti nemškim podjetjem, ki sodelujejo pri projektu.

Ciper se bo pri Združenih narodih pritožil zaradi incidenta na morju med ladjami turške in ciprske oblane straže. Ciprska policija je povedala, da je turška patruljna ladja ponoči izstrelila štiri opozorilne strele proti njihovi ladji v bližini meje med turškim in grškim delom Cipra. Incident naj bi se zgodil v ciprskih teritorialnih vodah. Ko je ciprska tričlanska posadka videla turško ladjo, naj bi se ji poskusila izogniti in je zavila proti pristanišču, nato pa je turška obalna straža vseeno opozorilno streljala in zapustila območje. V zadnjih mesecih se odnosi med Turčijo in Ciprom čedalje bolj zaostrujejo zaradi prehajanja  migrantov iz Turčije na Ciper in s tem tudi v Evropsko unijo.

Evropski uniji ni pogodu, da bo Srbija poslala veleposlanika v Sirijo. Bruselj je Srbijo namreč opomnil, da je pot k članstvu v Evropski uniji odvisna tudi od usklajevanja z evropsko zunanjo politiko. Nastop novega srbskega veleposlanika bo pomenil tudi osebno predajo akreditacije Bašarju Al Asadu, ki ga Bruselj ne priznava kot sirskega predsednika. Na srbskem zunanjem ministrstvu so zatrdili, da ni Srbija nikdar uradno prekinila diplomatskih odnosov s Sirijo. Res pa je, da je mandat zadnjemu srbskemu veleposlaniku v Damasku potekel leta 2013, od takrat pa Beograd ni imenoval novega veleposlanika.

Hrvaška je v julijskem poročilu o kršitvi evropskega prava dobila uraden opomin Bruslja. To poročilo evropska komisija enkrat na mesec pošilja o članicah, ki se ne držijo obveznosti v skladu s pravom EU, Hrvaška pa je je skupaj s Poljsko in Nizozemsko dobila opomin zaradi neupoštevanja delov direktive o radioaktivnih odpadkih in izrabljenem jedrskem gorivu. Direktiva opredeljuje, da morajo države članice nacionalne programe o obravnavanju omenjenih odpadkov izdelati in zagnati do leta 2015. Sloveniji in Hrvaški, ki sta skupaj lastnici Jedrske elektrarne Krško, se ni uspelo dogovoriti o skupnem odlagališču jedrskih odpadkov. Slovenija bo svoj del shranila v odlagališču v neposredni bližini krške nuklearke, Hrvaška pa svoje odlagališče načrtuje na Trgovski gori v neposredni bližini meje z Bosno in Hercegovino, ki tem načrtom ostro nasprotuje.

Neprijetnim novicam za ministra za okolje Andreja Vizjaka ni videti konca. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi, ki je s soinvestitorskimi družbami Infra in Eles skušalo izpodbiti zamrznitev izdaje gradbenega dovoljenja za Hidroelektrarno Mokrice. To je dosegla tožba Društva za preučevanje rib, ki se je pritožilo na sklep vlade o prevladi javne koristi energetike in s tem pospešitvi pridobivanja gradbenega dovoljenja za Hidroelektrarno Mokrice. Več Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib.

Izjava

Premier Janez Janša je napovedal, da bo Slovenija v drugi polovici avgusta ukinila možnost brezplačnega testiranja na novi koronavirus. Odločitev vlade je podprla tudi glavna epidemiologinja Mateja Logar. Dodala je še, da je Franciji s podobnimi ukrepi v cepljenje v nekaj dneh uspelo prepričati dva milijona ljudi. Janša je napovedal, da je čas za novo strategijo, saj je cepiva dovolj in je sedaj odgovornost vsakega državljana, da zaščiti sebe in svoje bližnje ter da se prepreči ponovno zaprtje države. Dodal je, da bodo cepljeni kmalu živeli skorajda brez omejitev.

Državni svet je na današnji izredni seji izglasoval veto na novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Opozicijske poslance in večino državnih svetnikov je zmotila določba, ki naj bi prinašala nesorazmerno, šestodstotno prikrito obdavčitev slovenskih izdajateljev in ponudnikov audiovizualnih medijskih storitev. Te postavlja v podrejen položaj v primerjavi s tujimi ponudniki storitev, ki na slovenskem trgu le pridobivajo prihodke, ne vlagajo pa v avdiovizualno produkcijo. Po zavrnitvi novele zakona o nalezljivih boleznih je to drugi veto državnega sveta tej vladi.