Trgovska gora radioaktivnih odpadkov
Republika Hrvaška, natančneje Agencija za posebni odpad, se je znašla med kladivom in nakovalom Evropske komisije, Svetom ministrstev Bosne in Hercegovine ter lokalnim prebivalstvom na obeh straneh reke Une. Lokalci namreč že dve desetletji opozarjajo na nevarnosti načrtovanega odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško na Trgovski gori ob meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Po dolgotrajnem dogovarjanju je ministrski svet Bosne in Hercegovine ustanovil dve skupini: strokovno in pravno, ki sta zadolženi za spremljanje dogajanja na Trgovski gori in ukrepanje ob morebitnih kršitvah mednarodnega prava ali nevarnosti za zdravje prebivalcev. Na koncu je svojih pet centov pristavila še Evropska komisija, ki je Hrvaško skupaj z Italijo in Avstrijo uradno opomnila, da morajo pripraviti nacionalne programe za upravljanje z radioaktivnimi odpadki, kot to od njih zahteva Evropska direktiva o vzpostavitvi okvira za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Vsebino direktive natančneje povzame Igor Sirc, direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost.
Države, ki proizvajajo jedrsko energijo, poleg direktive obvezujejo še drugi dokumenti, med katerimi je verjetno najpomembnejša Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Ta sicer zahteva, da odpadke skladišči in odlaga država, ki proizvaja jedrsko energijo - to je v primeru Nuklearne elektrarne Krško Slovenija. A Hrvaška je z meddržavno pogodbo prevzela odgovornost za polovico odpadkov, saj tudi uporablja polovico proizvedene električne energije. Nadaljuje Sirc.
Odlaganje radioaktivnih odpadkov ni poceni in ta problem je smotrno reševati centralizirano. Eno odlagališče na primer lahko služi za odlaganje odpadkov več elektrarn. V primeru Krškega pa bodo, obratno, odpadki ene elektrarne odloženi v dveh manjših objektih. Zakaj je prišlo do te situacije, razlaga nekdanji dolgoletni direktor Uprave za jedrsko varnost, Andrej Stritar.
Težava pa je nastala, ko se je Hrvaška odločila, da bo svoj del odpadkov skladiščila na Trgovski gori ob mejni reki Uni. S tem bodo nevarnost in breme radioaktivnega odpada čutili tudi prebivalci v Bosni in Hercegovini, ki električne energije ne pridobivajo iz Krškega. Razloge za nasprotovanje skladišču ob mejni reki povzame Mario Crnković iz civilne iniciative Green Team - Novi Grad.
Crnković nadaljuje s predstavitvijo nevarnosti, ki jih radioaktivni odpadki povzročajo ravno na Trgovski gori.
Zaradi geološke sestave tal na predvideni lokaciji skladišča nevarnost izgube pitne vode in splošno poslabšanje življenjskih pogojev grozi trinajstim občinam v Bosni in Hercegovini, ki električne energije ne pridobivajo iz Krškega. Poleg zapletenih političnega sistema in mednarodnih odnosov na našem polotoku nasprotnikom skladiščenja radioaktivnih odpadkov na Trgovski gori nasproti stoji še močan aparat službe za odnose z javnostjo Agencije za posebni odpad republike Hrvaške, nadaljuje Crnković.
Kljub strahovom lokalnega prebivalstva pa Sirc opozarja, da morebitnih nevarnosti ne moremo primerjati z nesrečami, ki so jih povzročile visoko radioaktivne snovi, kot je bilo to denimo v Černobilu leta 1986.
Nizko in srednje radioaktivni odpadki jedrske elektrarne nastajajo med njenim rednim obratovanjem, pa tudi med uporabo jedrske tehnologije v druge namene, na primer v medicini pri obsevanju rakastih celic in podobno. Več o tem, kaj se skriva pod pojmom nizko in srednje radioaktivni odpadki, pove Stritar.
Shranjevanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ni tako tehnično zahtevno kot ravnanje z odpadnim gorivom. Gre predvsem za materiale, na primer za orodje in zaščitno opremo, na katerih so se znašle manjše količine nestabilnih izotopov elementov, ki so nastali pri razpadu uranovih in plutonovih jeder v reaktorju. O tem, kako je treba te odpadke shranjevati, Stritar.
Slovensko odlagališče v Vrbini, približno 500 metrov od krške nuklearke, bo približno 50 metrov globok in prav toliko širok betonski podzemni silos. Tako kot podoben objekt na Trgovski gori bo moral biti kar dolgoživ, ni pa treba razmišljati o več tisočih letih kot pri odlagališčih izrabljenega goriva.
Ob mednarodnih zapletih zaradi odlaganja radioaktivnih odpadkov pa Crnković zaključi današnji OFFsajd s pozitivnim sporočilom zgodbe. Trgovska gora naj bi končno povezala prebivalstvo na obeh straneh Une.
Dodaj komentar
Komentiraj