OFF spet začenjamo v Ukrajini. Ukrajinska vojska je z umikom ruskih vojakov ponovno vzpostavila nadzor nad kijevsko regijo. Pri tem so ukrajinski vojaki na ulicah mesta Buča, ki leži približno 60 kilometrov severozahodno od prestolnice Kijeva, odkrili trupla civilistov. Župan mesta je povedal, da je v množičnih grobiščih vsaj še 280 drugih trupel. Ukrajinski premier Volodimir Zelenski je krivdo za umore pripisal ruskim  vojakom, ki jih je označil za morilce in posiljevalce, ki izvajajo genocid v Ukrajini. Ukrajinsko ministrstvo za obrambo pa je prek Twitterja sporočilo, da gre za novo Srebrenico. Rusija je vse obtožbe ukrajinske strani zavrnila in povedala, da so odkrili znake ponaredkov. Dodali so tudi, da ni bil niti eden lokalni prebivalec žrtev nasilja in da jim je Rusija dostavila 452 ton pomoči. 

Na sosednjem Madžarskem je na parlamentarnih volitvah četrtič zapored zmago osvojila Fidesz, desna populistična stranka  premierja Viktorja Orbana. Stranka je na volitvah nastopila skupaj s svojo koalicijsko partnerico Krščansko demokratsko ljudsko stranko. Skupaj sta kljub nekaterim drugačnim napovedim predvolilnih anket uspeli obdržati dvotretjinsko večino v parlamentu in najvišji volilni rezultat od tako imenovane demokratizacije Madžarske leta 1990. Vladni stranki sta ob visoki, skoraj 70-odstotni volilni udeležbi dosegli 53 odstotkov glasov. Zmaga Orbanu odpira pot do njegove pete vlade. Na volitvah je prvič kot enoten blok nastopila tudi opozicija šestih strank in dveh gibanj pod skupnim imenom Združeni za Madžarsko. Socialnodemokratska Demokratična koalicija, konservativni Jobbik, Madžarska zelena stranka, liberalni Momentum, desnosredinsko Gibanje Madžarska vsem in Gibanje 99 budimpeškega župana so skupaj prejeli dobro tretjino glasov. Ta rezultat jim je kljub združenosti prinesel manj poslanskih mandatov kot samostojni nastopi pred štirimi leti. V parlament se je prvič uvrstilo tudi skrajno desno gibanje Naša domovina.

Hkrati s parlamentarnimi volitvami je na Madžarskem potekal tudi referendum o štirih vprašanjih v povezavi z zakonodajo, ki zadeva manjšino LGBT. Volivci so bili s sugestivnimi vprašanji povprašani o izobraževanju mladih o različnih spolnih usmerjenostih in transspolnosti ter spolni vzgoji. Vladajoča stranka Fidesz je referendum, ki ga sama imenuje referendum za zaščito otrok, sklicala po odzivih Evropske komisije, da sprejeti zakon krši določbe Evropske unije o diskriminaciji LGBT oseb. Ker na vprašanja ni veljavno odgovorila večina vseh volilnih upravičencev, referendum ni uspel in ostaja nezavezujoč. Večina udeležencev je sicer glasovala v skladu z Orbanovim Fideszom, slaba tretjina pa jih je oddala neveljavne glasovnice, k čemur je pozivala opozicija skupaj s skupinami za zaščito manjšine LGBT.

Volilna nedelja je dvojno zmago prinesla tudi trenutnemu srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. V Srbiji so hkrati potekale parlamentarne, predsedniške in lokalne volitve v več občinah. Po pričakovanjih je Vučić že v prvem krogu pobral večino glasov in si zagotovil drugi predsedniški mandat. Glavni protikandidat opozicijske desnosredinske Ljudske stranke je za njim zaostal z manj kot petino glasov. Vučićeva Srbska napredna stranka je zmago dosegla tudi v parlamentu, a je bila za dosego večine nekoliko prekratka. V povolilnem nagovoru se je Vučić tako zahvalil prebivalcem Srbije.

Izjava

Njihov rezultat je sicer slabši v primerjavi z volitvami leta 2020, ko je opozicija volitve bojkotirala. Po dosedanjih rezultatih, ki jih je zvečer razglasil kar Vučić sam, se je v parlament uvrstilo tudi več novih strank. Več o njih pove novinar časopisa Vreme Nedim Sejdinović.

Izjava

Prebivalci dvanajstih srbskih občin in dveh mest so se lahko izrekli tudi glede lokalne oblasti. Po do sedaj preštetih glasovih kaže, da je v Beogradu Vučićeva napredna stranka osvojila največ glasov, a ne bo obvladovala večine. Tako bo novi beograjski župan, ki ga izvoli občinski svet, odvisen od koalicijskih pogajanj. 

Na Kostariki je včeraj potekal drugi krog predsedniških volitev. Joséja Figueresa, ki je Kostariki že predsedoval en mandat  v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je premagal nekdanji minister za finance Rodrigo Chaves. Chaves, ki ga je predlagala desnosredinska Socialnodemokratska progresivna stranka, bo trenutnega levosredinskega predsednika Carlosa Alvarada na položaju zamenjal prihodnji mesec. Alvarado se zaradi kostariških ustavnih določil ni mogel potegovati za ponovni mandat, saj ta aktualnim predsednikom prepoveduje kandidaturo. Glavni izziv novoizvoljenega predsednika bo reševanje ekonomske krize, ki pesti državo.

Pakistanski predsednik Arif Alvi je po poskusu izglasovanja nezaupnice vladi razpustil parlament. To pomeni, da se bodo Pakistanci v 90 dneh odpravili na predčasne volitve. Opozicijski poslanci so želeli ta teden v parlamentu glasovati o nezaupnici predsedniku vlade Imranu Kanu. To je preprečil podpredsednik parlamenta z utemeljitvijo, da bi bilo to v nasprotju s pakistansko ustavo. Po prejetem predlogu glasovanja o nezaupnici je predsedniku države posredoval svoj predlog za razrešitev parlamenta, ki ga je ta tudi potrdil.  Potem ko je premiera zapustilo več poslancev njegove stranke, je bila opozicija prepričana, da ga bodo uspeli v tem tednu razrešiti. Zaradi razpustitve parlamenta so napovedali pritožbo na ustavno sodišče. 

Na Šrilanki je odstopilo 26 ministrov vlade premierja Mahinde Radžapakse. Odstop je sledil pozivom protestnikov, ki so protestirali navkljub policijski uri in zahtevali odstop vlade. Sprožilec protestov je že dlje časa trajajoča gospodarska kriza. Šrilanka se sooča s pomanjkanjem osnovnih dobrin in goriva ter rednimi izpadi električne energije. Protestniki očitajo bratoma Radžapaksa, ki opravljata funkciji predsednika vlade in države, plenjenje države in zahtevajo, da se vsi člani družine umaknejo s političnih funkcij. Brata sta edina, ki še zasedata položaje in nista odstopila. Med odstopljenimi ministri je tudi premierjev sin Namal Radžapaksa, ki je opravljal vlogo ministra za mlade in šport. Do pred kratkim pa je vlogo finančnega ministra opravljal tudi tretji brat Radžapaksa, Basil, ki se je od funkcije moral posloviti včeraj na zahtevo starejšega brata in predsednika države, Gotabaje. Slednji je danes po razpadu vlade pozval vse stranke v parlamentu, naj zasedejo ministrske položaje in sodelujejo pri reševanju krize. 

Komisija za preprečevanje korupcije je pravnomočno ugotovila konflikt interesov pri predsedniku vlade Janezu Janši v primeru imenovanja Francija Matoza za neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank. Janša se pri glasovanju ni izločil in je s tem kršil 37. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V skladu z zakonom bi se premier zaradi poslovnih stikov z Matozom, ki Janšo kot odvetnik zastopa v več primerih, moral izločiti iz glasovanja na vladi. KPK je ugotovila, da je Matoz z imenovanjem pridobil premoženjsko in nepremoženjsko korist v obliki finančnih prejemkov ter funkcije, premier pa ni storil vsega, da se konfliktu interesov izogne, kot mu to nalaga zakon.