OFF volitvam
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in avstralski premier Anthony Albanese sta podpisala trgovinski dogovor med Evropsko unijo in Avstralijo. Ta odpravlja več kot 99 odstotkov carin na izvoz blaga iz EU v Avstralijo, s čimer se bodo carinske dajatve za podjetja zmanjšale za milijardo evrov letno. Ključni sektorji izvoza in uvoza med državo in unijo so mesna industrija, mlečni izdelki, motorna vozila ter kemikalije. Sporazum med drugim krepi sodelovanje na področju varnosti in obrambe ter uvaja olajšave za delo evropskim strokovnjakom v Avstraliji. Z dogovorom še vedno niso zadovoljni evropski kmetje, prav tako Avstralija ni odpravila 33-odstotnega davka na luksuzne avtomobile. Trgovinski sporazum sta podpisnici pripravljali osem let in dogovor pospešili v kontekstu znatno višjih ameriških carin. Pred podpisom pogodbe morajo sporazum potrditi še države članice EU in Evropski parlament.
Ameriško-izraelska naveza sil je v zadnjih 24 urah v Iranu izvedla več zračnih napadov. Okoli druge ure zjutraj je vojska v napadih na stanovanjska območja v mestu Tabriz ubila vsaj šest in ranila vsaj devet ljudi. V osrednjem delu države, v mestu Isfahan, so napadli plinarno, bencinsko črpalko in plinovod, ki oskrbuje elektrarno Horamsar na jugozahodu države. Napadi so se zgodili nekaj ur za tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump umaknil grožnjo z napadi na iransko energetsko infrastrukturo. Iranska vojska je v povračilnih napadih na Tel Aviv lažje poškodovala štiri ljudi. Izrael napade nadaljuje tudi na različna predmestja Bejruta ter njihovo infrastrukturo, pri čemer so ubili dva človeka, pet so jih pa ranili.
V Zimbabveju so oblasti iz zapora izpustile vodjo opozicije Tendaja Bitija. Skupaj s preostalimi aktivisti so ga aretirali v petek zaradi nenajavljenega javnega zborovanja. Sodišče je Bitija izpustilo z varščino v višini dobrih 400 evrov in pod pogojem, da se vsake dva tedna javi policiji. V Zimbabveju sicer potekajo nemiri in napadi na opozicijo zaradi predloženih ustavnih sprememb. Te predvidevajo podaljšanje predsedniškega mandata s pet na sedem let, kar bi omogočilo podaljšanje mandata trenutnega predsednika Emmersona Mnangagwe. Ustavne spremembe prav tako predvidevajo spremembo v načinu predsedniških volitev: namesto javnega glasovanja bi zdaj predsednika izbral parlament.
Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli spremembe odloka, po katerih bo v stanovanjskih soseskah uvedeno plačljivo parkiranje na javnih površinah. Parkiranje bo plačljivo po cenah, določenih za cono 3, torej 70 centov na uro podnevi in do dva evra ponoči. Stanovalci bodo upravičeni do parkirne dovolilnice, ki bo v uvajalnem obdobju do devetih mesecev brezplačna, kasneje pa bo stala 60 evrov. V primeru, da bo parkirnih mest dovolj, bodo stanovalci lahko dokupili tudi drugo in tretjo dovolilnico za ceno med 120 in 240 evrov letno. Odlok prav tako zvišuje kazen za neplačano vozovnico mestnega avtobusa s 40 na 100 evrov ter predlaga zadolžitev družbe Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice v letu 2026 do višine največ 4 milijonov evrov. Pri slednjem so mestni svetniki opozorili, da so z januarskim zvišanjem cen parkiranja prihodke povečali za vsaj 40 odstotkov. Kritični do same obravnave ter predloženim spremembam so bili opozicijski svetniki iz Levice, Vesne, NSi, Demokratov in kluba samostojnih svetnikov. Opozicijski svetniki so spremembi odloka nasprotovali tudi rekoč, da so obravnavo predloga sprememb odloka po hitrem postopku izvedli, čeprav je 20. maja napovedan zbor občanov v Štepanjskem naselju. Spomnimo, Iniciativa Štepanjsko naselje je v začetku meseca februarja vložila tožbo zoper občino zaradi motenja posesti. Konec februarja jim je okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo in z začasno odredbo zadržalo izvajanje novega parkirnega režima v naselju.
Predsednik Piratov Jasmin Feratović je po neuspešnem rezultatu stranke na parlamentarnih volitvah članstvu ponudil svoj odstop. Po skoraj vseh preštetih glasovih je stranka dobila 2,36 odstotka glasov in ponovno ostala pred pragom državnega zbora. Volilne napovedi večinoma vseh javnomnenjskih agencij sicer niso predvidevale rezultata, višjega od treh odstotkov. Za zdaj je vodstvo Piratov edino med strankami, ki je zaradi rezultata na nedeljskih volitvah ponudilo svoj odstop, o katerem bo kongres stranke glasoval čez mesec dni.
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je na novinarski konferenci predstavil argumente za nezakonitost ter izpodbijanje rezultatov predčasnega glasovanja na 26 voliščih. Med nepravilnostmi je navedel neažurirane volilne imenike, saj naj bi pozive na volitve prejeli tudi že leta pokojni ljudje. Številni volilni odbori so dobili nezadostno število glasovnic, še posebej na podeželju, kjer naj bi bilo že na dan volitev na spletu objavljene številne pritožbe. Med drugim izpostavlja tudi glasovanje v tujini, kjer glasovnice niso pravočasno prispele, kot na primer v Argentini. SDS je sicer po zaenkrat preštetih glasovih na volitvah dobila 27,95 odstotka glasov oziroma 28 poslanskih mandatov, kar jo uvršča na drugo mesto.
V petek sta minister za visoko šolstvo Igor Papič in direktor Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo, Janez Povh podpisala pogodbo, ki Povhu omogoča začasno izvrševanje poslovodnih pooblastil na funkciji vršilca dolžnosti rektorja nove javne Univerze v Novem mestu. Na ta položaj ga je vlada imenovala dva dni prej. Njegove naloge na funkciji vršilca dolžnosti rektorja bodo vpis univerze v sodni register in izbris starih visokošolskih zavodov iz registra, oblikovanje organov univerze, kot je začasni senat, in druge zadeve, potrebne za začetek delovanja nove javne univerze. Povh bo položaj zasedal do izvolitve rektorja univerze, a najkasneje do 30. septembra.
Ustavno sodišče je sporočilo, da je zavrglo pobude 15 zasebnih vrtcev s koncesijo za začetek postopka za oceno ustavnosti dela zakona o pravici do zimskega regresa. Proces so vrtci sprožili, ker trdijo, da vrtci s koncesijo nimajo denarja za izplačilo božičnic. Zasebni vrtci namreč po zakonu ne smejo ustvarjati dobička in nimajo lastnih finančnih prihrankov. Prav tako staršem ne smejo zaračunati dodatnih stroškov. Zaradi tega so že v decembru predstavniki Združenja zasebnih vrtcev napovedali, da bodo proti določbam zakona uporabili vsa pravna sredstva. O praktično enaki ustavni pobudi je na pobudo zasebnega vrtca iz Železnikov odločalo že 10. februarja. Tudi to pobudo je sodišče zavrglo. Ustavno sodišče je v obeh odločbah ugotovilo, da se določbe zakona ne nanašajo na pobudnike, zato ti nimajo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti dela zakona.
Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je ravnateljica Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, krajše IRIS, zaradi sodelovanja in odločanja v postopku zaposlitve družinskega člana kršila načela nasprotja interesov. Kot so ugotovili na KPK, se je ravnateljica Romana Kolar dogovarjala glede zaposlitve, bila prisotna na razgovoru in nato sprejela končno odločitev. Poleg tega je zaradi »splošne kadrovske stiske« tudi podpisala pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo. Pri KPK so poudarili, da bi center lahko zaposlil dotično osebo, a bi morali takoj po odkritju nasprotja interesov obvestiti svet zavoda, ki bi nato moral odločiti o izločitvi ravnateljice iz postopka zaposlitve in za vodenje postopkov pooblastiti drugo ustrezno osebo. Komisija je sporočila še, da je v tem primeru uvedla tudi prekrškovni postopek. To sicer ni edina takšna odločitev KPK, saj je pred kratkim objavila enako odločitev glede ravnatelja Gimnazije Moste, ki je zaposlil svojo ženo. V januarju pa je v javnost prišla novica, da je ravnatelj Osnovne šole Komenda Moste zaposloval svoje sorodnike in prijatelje brez razpisov.
Gremo še na tuje, najprej čez Rokavski preliv. V Združenem kraljestvu je pet sudanskih študentk in ena afganistanska študentka sprožilo pravne postopke, s katerimi želijo spremeniti odločitev notranjega ministrstva, zaradi katere ne bodo morale študirati v Združenem kraljestvu. Ministrstvo je namreč napovedalo, da bo prepovedalo izdajo študentskih viz za študentke iz Sudana, Afganistana, Mjanmara in Kameruna. Po poročanju Guardiana študentke menijo, da je odločitev za prenehanje izdajanja študentskih viz za državljane teh štirih držav diskriminatorna, in ministrstvo pozivajo k umiku določbe ali vsaj začasni prekinitvi izvajanja za študentke, ki bodo študij začeli v letošnjem letu.
Za konec še novica, ki se nas kot študentskega medija bolj dotika. Študentke Univerze v Alabami so včeraj vložile tožbo proti univerzi zaradi ukinitve dveh študentskih revij. Po poročanju študentskega časopisa alabamske univerze The Crimson White študentke univerzo obtožujejo diskriminacije in cenzure, saj sta ukinjeni reviji Alice in Nineteen Fifty-Six pokrivali vsebine, namenjene ženskam in temnopoltim študentkam. Univerza je pri ukinitvi revij apelirala na memorandum generalne državne tožilke Pam Bondi, ki prejemnikom zveznih sredstev podaja neobvezujoče smernice glede sledenja antidiskriminacijskih zakonov. Univerza se je tako pri odločitvi sklicevala na stališča, izražena v revijah, in na domnevno diskriminatorno izbiro avtoric prispevkov. The Crimson White sicer poudarja, da obe reviji nikoli nista izključevali avtoric na podlagi osebnih okoliščin in sta vključevali tudi prispevke avtoric, ki niso izhajale iz ciljnih skupin revij.
Dodaj komentar
Komentiraj