Nekdanji samooklicani predsednici Bolivije Jeanine Áñez je v priporu spodletel poskus samomora, ki naj bi ga storila zaradi aretacije in vsebine obtožnice. Obtožena je, da je po rezultatih predsedniških volitev, na katerih je četrtič zapored slavil Evo Morales, sodelovala v državnem udaru in se kot podpredsednica parlamenta razglasila za začasno predsednico države, sodelovala v genocidu ter organizirala teroristične napade in zaroto proti državni oblasti. Policisti, ki so nadzorovali demonstracije proti državnemu udaru, so namreč ubili vsaj 22 protestnikov, Áñez pa jim je z dekretom dala imuniteto pred kazenskim pregonom. Po samopoškodovanju se je nekdanji samooklicani predsednici Bolivije v priporu za moralno podporo pridružila vsa družina. 

Švedski predsednik vlade iz vrst socialnih demokratov Stefan Löfven je na strankarskem shodu napovedal odstop z mesta predsednika stranke in s tem tudi s premierskega položaja. Löfvena je švedski parlament sicer julija ponovno izbral za predsednika vlade, potem ko so mu poslanci izglasovali nezaupnico, a niso našli boljšega kandidata, ki bi ga zamenjal. Švedsko vlado je vodil sedem let, socialdemokratsko stranko pa od leta 2012. 

Vodja ene najzloglasnejših samoorganiziranih milic na Haitiju Jimmy Chérizier, ljubkovalno Roštilj, je na družbenih omrežjih sporočil, da njegove Revolucionarne sile G9 ponujajo premirje ostalim milicam in pomoč prizadetim po potresu, ki je terjal več kot 2000 smrtnih žrtev. Ponujeno premirje predstavlja pomembno prelomnico pri razdeljevanju državne pomoči v obliki hrane in gradbenih sredstev za obnovo infrastrukture, saj so milice distribucijo do zdaj fizično oteževale s krajami in nasilnimi zavzemi humanitarnih konvojev. 

Korupcijsko sodišče v Džakarti je nekdanjega indonezijskega ministra za socialne zadeve Juliarija Batubaro, aretiranega decembra lani, obsodilo na 12 let zapora in skoraj 900 tisoč evrov finančne kazni. Batubara je namreč na ministrskem položaju prejel slaba dva milijona evrov podkupnine od dveh ponudnikov, ki jima je priskrbel razpisna sredstva, namenjena izvajanju socialne pomoči med epidemijo covida-19, predvsem v obliki prehranskih paketov. Po prestani in izplačani kazni bo Batubari javne funkcije prepovedano opravljati še vsaj štiri leta.  

Kaj takega se zgodi le redko, a od danes do srede bodo potniki nemških železnic izgubili več živcev kot potniki Slovenskih železnic. Nemški sindikat železničarjev je dvodnevno stavko, ki se je začela v petek in prizadela predvsem tovorni promet, podaljšal za dodatna dva dneva in jo razširil še na potniški promet. Stavkajoči od delodajalca Deutsche Bahn zahtevajo povišanje plač za 3,2 odstotka, krizni dodatek za delo med epidemijo v višini 600 evrov in boljše delovne pogoje. Deutsche Bahn je sicer v pogajanjih nepopustljiv in pristaja na postopno dvigovanje plač, kar zaposlenih ni zadovoljilo, kapljo čez rob pa je prelila ponudba, da bi se o dodatku zaradi epidemije še malo pogajali. Ocena finančnih posledic druge letošnje stavke železničarjev še ni možna, v železniški družbi pa predvidevajo, da bo omogočenih vsaj 40 odstotkov prometnih povezav. 

Medtem ko ponovno stavkajo nemški železničarji, so se v Črni gori spet razplamteli nacionalistični in verski shodi zaradi nasprotovanja ustoličenju črnogorsko-primorskega metropolita Joanikija na Cetinju v hramu svetega Petra. Več kot tisoč demonstrantom na Cetinju – shodi sicer potekajo tudi v manjših naseljih – se je pri prepevanju črnogorskih nacionalističnih pesmi, vihranju s črnogorskimi zastavami in novonastalem pozdravljanju z dvema prstoma pridružil tudi metropolit Črnogorske pravoslavne cerkve Mihailo, ki vodi proces njene osamosvojitve in avtonomizacije. Medtem ustoličenje, ki je načrtovano 5. septembra, podpira večina predstavnikov črnogorskih oblasti. Na demonstracijah se je edini incident zgodil takrat, ko je skupina protestnikov novinarski ekipi TV Vijesti poskušala preprečiti poročanje o dogajanju na črnogorskih ulicah. 

NOVICE V SLOVENIJI:

Novi generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Andrej Grah Whatmough je po pričakovanjih sam razrešil direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak, saj mu to ob nesklepčnosti seje programskega sveta omogoča zakonodaja. 

Predlog novele zakona o vodah je na referendumu padel, a boj za pitno vodo se na lokalni ravni šele zares začenja. Prebivalci Brkinov, združeni v Civilno iniciativo Obranimo Brkine, so v soboto izvedli protestni pohod proti izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo v vrednosti 134 milijonov evrov, kot vlada ljubkovalno poimenuje zajezitev potokov Padež in Suhorca. Protestniki, ki jih podpirajo tako državni svet kot Park Škocjanske jame in Unesco, menijo, da bi tak poseg nepovratno uničil neokrnjeno naravo ter da bi Brkini s tem izgubili Unescov status svetovne naravne in kulturne dediščine. Ministrstvo za okolje in prostor v prizadevanju za uveljavitev ustavne pravice do čiste pitne vode, kot imenujejo betonski poseg v območje potokov z majhnim pretokom, podpirajo vse obalne občine. Novo zajetje bi služilo kot vir vode za obalni vodovod občin Koper, Piran, Ankaran in Izola, ki se že leta soočajo s pomanjkanjem vode med poletno turistično sezono. 

NOVICE V NORIŠKEM KRALJESTVU:

Na današnji evropski dan vseh totalitarizmov, ki so vsi isti, saj se končajo na -izem, se je najbolj slovenski predsednik vlade Janez Janša spomnil na vse žrtve vseh totalitarizmov, ki so utrpele verbalne napade v koči na Kredarici pod sveto goro pravih Slovencev. 

Izjanša