Indijska vlada je pakistanskim državljanom, ki se nahajajo v Indiji, ukazala, da morajo do torka naslednji teden zapustiti državo. Povod za to je teroristični napad na turiste v mestu Pahalgam v indijskem delu Kašmirja, v katerem je bilo v torek ubitih 26 ljudi. Odgovornost za napad je prevzela skupina Odporniška fronta, ki jo indijske oblasti povezujejo s pakistansko islamistično organizacijo Laškar e Taiba. Indijska vlada Pakistan obtožuje spodbujanja terorizma v obmejni regiji, saj je indijska policija dva od treh napadalcev identificirala kot pakistanska državljana. Poleg izgona pakistanskih državljanov je Indija zaprla osrednji mejni prehod s Pakistanom, ukinila izvajanje dogovora o delitvi reke Ind in odredila zmanjšanje števila pakistanskega diplomatskega osebja v državi. V povračilnih ukrepih je pakistanska vlada vse indijske državljane pozvala, naj v 48 urah zapustijo državo, in napovedala zaprtje mejnega prehoda Vagah. Pakistanski premier Šehbaz Šarif je povezovanje terorističnega napada s Pakistanom oklical za lahkomiselno in iracionalno. Danes je na enem od mejnih prehodov med državama prišlo tudi do obstreljevanja med vojskama.

Izraelska vojska je danes v napadih na Gazo ubila najmanj 12 ljudi, med drugimi tudi petčlansko družino v begunskem taborišču na jugu enklave. Včeraj je genocidalna vojska v napadih na celotno ozemlje Gaze ubila 61 ljudi, najintenzivnejše napade je izvedla na severu, v okolici mest Gaza in Džabalija. Medtem je več tisoč izraelskih oboroženih ilegalnih naseljencev vdrlo v mesto Kifl Haris na okupiranem Zahodnem bregu. Izraelska vojska naj bi si vdor prizadevala zatreti, a šele po tem, ko so naseljenci na ulicah izobesili rasistična gesla in v islamskih objektih izvajali judovske verske rituale. Mesto Kifl Haris je bilo sicer že večkrat tarča napadov ilegalnih izraelskih naseljencev, ki se osredotočajo predvsem na oskrunjenje islamskih verskih objektov. 

Ameriška univerza Yale je zaradi protesta med obiskom izraelskega ministra za varnost Itamarja Ben Gvira prepovedala propalestinsko študentsko skupino Yalies4Palestine. Študenti so v protest proti fašističnemu ministru s šotori okupirali kampus, kar je vodstvo univerze označilo za kršitev pravilnika univerze. Poleg tega je vodstvo izrazilo skrb zaradi suma antisemitizma na univerzi in študentom zagrozilo, da bodo člani skupine Yalies4Palestine izgubili študentski status. Študentski časopis Yale Daily News je povezave med protestom in skupino zanikal.

Španska vlada je preklicala okoli sedem milijonov evrov vredno pogodbo o nabavi strelnih nabojev z izraelskim podjetjem IMI Systems, potem ko je proti pogodbi protestirala levičarska stranka Sumar. Španija se je že oktobra leta 2023 zavezala, da bo prenehala prodajati orožje Izraelu, in kasneje sklenila tudi, da bo prenehala kupovati izraelsko orožje. Kljub temu je v prvi polovici leta 2024 špansko ministrstvo za notranje zadeve podpisalo pogodbo z izraelskim podjetjem IMI Solutions o nakupu 15 milijonov strelnih nabojev. Po polletnem premlevanju o smotrnosti pogodbe se je v sredo notranje ministrstvo vendarle odločilo za nakup. Španski premier Pedro Sánchez je pogodbo preklical, ker bi lahko ogrozila stabilnost manjšinske vlade, ki jo skupaj s Sanchezovi socialisti sestavlja stranka Sumar. Podpredsednica vlade in voditeljica stranke Sumar Yolanda Diaz je izjavila, da je treba pogodbo nujno preklicati, saj gre za očitno kršitev dogovorov, medtem ko se dogaja genocid nad palestinskim ljudstvom. 

Srbski študenti, ki že od novembra protestirajo proti vladavini predsednika Aleksandra Vučića, so začeli novo protestno akcijo, tokrat v obliki 2000 kilometrov dolgega štafetnega ultramaratona do Bruslja. Enaindvajset študentov, ki so danes začeli tek v Novem Sadu, bi moralo po načrtu v Bruselj prispeti 12. maja. V evropski prestolnici bodo evroposlancem predali pismo s podrobnim opisom razmer v Srbiji v zadnjih letih. Medtem v Beogradu že 11. dan poteka blokada Srbske javne radiotelevizije, krajše RTS. Študenti RTS obtožujejo neustreznega poročanja o protivladnih protestih in zahtevajo nov razpis za izbor članov sveta za regulacijo elektronskih medijev.

Pripadniki somalske islamistične skupine Al Šabab so sporočili, da so zavzeli vojaško oporišče v mestu Wargaadhi na jugu države, kar je somalska vlada kasneje zanikala. V nasprotju s tem je poveljnik državne vojske Hussein Ali dejal, da je po dolgem boju, v katerem je vojska ubila več kot 40 pripadnikov Al Šababa, islamistična skupina zasedla celotno mesto. Po njegovi oceni je vzrok nezmožnost vojske, da bi pripeljala okrepitve, saj bi morali za to prečkati ozemlja, ki jih nadzorujejo islamisti. Al Šabab, ki je v oboroženem konfliktu s somalsko državo že 16 let, je prejšnji teden oznanila, da je zasedla mesto Adan Yabal, ki se nahaja zgolj 220 kilometrov južno od prestolnice Mogadiš. Tudi v tem primeru je vlada trditve Al Šabab zanikala. 

Brazilsko vrhovno sodišče je po zavrnitvi pritožbe nekdanjega predsednika države Fernanda Collora de Mella odredilo njegovo aretacijo. Collor de Mello, ki je bil predsednik države med letoma 1990 in 1992, je bil leta 2023 zaradi korupcije in pranja denarja obsojen na osem let in deset mesecev zapora. Spoznan je bil za krivega, da je za časa opravljanja senatorske funkcije od leta 2010 do 2014 prejel 20 milijonov brazilskih realov podkupnin. Nekdanji predsednik je podkupnine prejemal za posredovanje pri sklepanju poslov med gradbenim podjetjem in hčerinsko družbo državne naftne družbe Petrobras.

Ljubljansko okrožno državno tožilstvo je na kočevsko okrajno sodišče vložilo obtožni predlog zaradi groženj ribniškemu županu Samu Pogorelcu. Po trditvah Pogorelca je po pogovorih med županom in romsko skupnostjo o zagotovitvi vode v romskih naseljih Otavice in Goriča vas grožnje izrekel Rom, ki pa v Pogorelčevih pričevanjih ostaja neimenovan. Je pa Pogorelc neznanega Roma opisal po njegovih lastnostih. Ključna od teh je po Pogorelčevo Romovo nerazumevanje dejstva, da se bodo morali Romi vključiti v proces integracije, če želijo, da jim občina v naselja napelje vodo.