Sodniki in tožilci so ob desetih z zahtevo po višjih plačah za eno uro prekinili delo. Od vlade zahtevajo spoštovanje lanske odločitve ustavnega sodišča, za kar se je polletni rok iztekel včeraj. Ustavno sodišče je odločilo, da je ureditev sodniških plač, na katere so vezane tudi tožilske, neskladna z načelom sodniške neodvisnosti in načelom delitve oblasti, ker plače sodnikov niso primerljive s plačami predstavnikov izvršne in zakonodajne veje oblasti. Sodniki in tožilci v primeru neuresničitve ustavne odločbe grozijo tudi s stavko. V Sodnem svetu tehtajo o vložitvi zahteve za izvršitev ustavne odločbe na ustavno sodišče. Predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič je zagrozil tudi s tožbami tožilcev proti državi:

Izjava

Na dan protestov sodnikov in tožilcev je odstopila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi. Razlog je prav neupoštevanje ustavne odločbe o sodniških plačah. V odstopni izjavi, ki jo je podala ministrici Dominiki Švarc Pipan, je zapisala, citiramo: »Ne morem biti del oblasti, ki se samovoljno ter avtoritarno odloča, katere ustavne odločbe so po njenem prepričanju tako pomembne, da jih bo spoštovala, druge pa to niso.« Premier Robert Golob je pravosodnim uslužbencem pred letom dni obljubil povišico v višini 600 evrov bruto, a je vlada kasneje sklenila sodniške plače urejati v sklopu pogajanj o novem sistemu plač v javnem sektorju. Ministrstvo za pravosodje je konec leta na vladi še enkrat poskusilo z interventnim zakonom, s katerim bi plače sodnikov in državnih tožilcev povišali za tisoč evrov bruto, a na vladi niso podprli niti tega predloga. 

Iniciativa Glas ljudstva je zbrala 6700 podpisov podpore noveli zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki so ga vložili v zakonodajni postopek. S spremembami in dopolnitvami zakona, ki ga je poleti 2022 državni zbor sprejel na pobudo ministra Danijela Bešiča Loredana, želijo vsakemu državljanu priskrbeti dostop do osebnega zdravnika. Cilja Glasu ljudstva sta tudi skrajšanje čakalne vrste in ustavitev privatizacije javnega zdravstva. Prvo točko njihovega predloga, povečanje glavarinskih količnikov, razloži aktivistični performer Jaša Jenull.

Izjava

Druga pomembna točka predloga Glasu ljudstva je boj proti tako imenovanim »dvoživkam«, torej zdravnikom, ki poleg rednega dela v javnih zavodih delajo v zasebni praksi. To nameravajo doseči s preklicem avtomatičnega podaljšanja koncesij v zdravstvu in vseh obstoječih soglasij za delo zunaj javnega zavoda.

Delavci so ponoči začeli podirati južni del nadvoza nad Dunajsko cesto v Ljubljani, zaradi česar je od današnjega dne do sedmega januarja Dunajska cesta pri križišču s Slovensko popolnoma zaprta. V času prenove nadvoza, ki sodi v sklop gradnje novega potniškega centra, obvoz za avtomobile poteka po Celovški, Drenikovi, Samovi in Tivolski cesti. Pešci morajo okoli, skozi podhod pod železniško postajo. 

Vlada je na mednarodnih kapitalskih trgih izdala desetletno obveznico v višini milijarde evrov in pol. Obveznica ima 3-odstotno obrestno mero in bo zapadla leta 2034. Med organizatorji izdaje so bile denimo Deutsche Bank, Goldman Sachs in Nova KBM. Za odplačevanje državnih dolgov proračun letos predvideva 3,2 milijarde evrov, od tega dve milijardi in pol za poplačilo glavnic.

Po napotitvi na čakanje prejšnji petek so novinarji ukinjene oddaje Panorama danes odkrili, da jim kartice za vstop v stavbo Televizije Slovenija ne delujejo več. Rajko Gerič, odgovorni urednik drugega programa, ki se je prav tako znašel med »zavrnjenimi«, meni, da sta bila odločitev o napotitvi na čakanje in zavrnjen vstop nezakonita. Z novo programsko shemo je RTV ukinil več oddaj, a so, tako Gerič, na čakanje poslali le tvorce Panorame. Za razrešitev situacije so se novinarji že obrnili na inšpektorat za delo in policijo. Informativni program Panorama je bil projekt vodstva RTV v času, ko sta vodilni funkciji zasedala Andrej Grah Whatmough in Uroš Urbanija. 

Meddržavno sodišče v Haagu je objavilo začetno časovnico v tožbi Južne Afrike proti Izraelu, s katero afriška država obtožuje Izrael genocida nad Palestinci. Zaslišanja v zadevi se bodo odvijala 11. in 12. januarja. Medtem je izraelska vojska v obstreljevanju Khan Junisa ubila 14 ljudi, večinoma otrok.

V iraški prestolnici Bagdad je ameriška vojska v bombardiranju ubila Abuja Takvo, enega od vodij paravojaških Sil za ljudsko mobilizacijo. Sile za ljudsko mobilizacijo so uradno del iraške vojske, ki je napad označila za nepotreben in neizzvan. Po navedbah ameriške vojske Sile za ljudsko mobilizacijo financira iranska vlada. Namen prisotnosti ameriške in drugih tujih vojsk v Iraku je uradno boj proti Islamski državi, ki pa je ozemlje v državi izgubila že leta 2017.

Nemčija, Romunija, Nizozemska in Španija so z Natovo dobavno agencijo podpisale pogodbo o skupnem nakupu tisočih raketnih sistemov Patriot v skupni vrednosti pet milijard evrov. Po svojih pojasnilih so se države v nakup prek Natove agencije podale, da bi okrepile zračno obrambo zaradi ruske grožnje. V okviru dogovora bosta nemško podjetje MBDA  in ameriški Raytheon  za proizvodnjo sistemov v Nemčiji vzpostavila novo proizvodno linijo. Od začetka vojne v Ukrajini so Združene države Amerike in Nemčija v Ukrajino poslale več sistemov Patriot, zato so zaloge že proizvedenih sistemov v teh državah pošle. Zaradi tega je pred dvema tednoma japonska vlada na želje ameriške vlade sprejela odlok o prodaji sistemov Patriot, ki jih po ameriški licenci izdelujejo na Japonskem, nazaj v Združene države. Slovenski obrambni državni sekretar Damir Črnčec je z Nemci sklenil dogovor o sodelovanju vlad pri nabavi raketnega sistema Iris T, ki bo slovenski proračun stal 200 milijonov evrov. 

Argentinsko delovno prizivno sodišče je začasno zamrznilo del dekreta novopečenega predsednika Javierja Mileja. Generalna konfederacija za delo, zveza argentinskih sindikatov, nasprotuje dekretu, ki je v veljavo stopil prejšnji petek, saj krši delavske pravice, kot sta pravica do stavke in starševskega dopusta. Sodišče je zamrznilo dele dekreta, ki podaljšujejo poskusno dobo za zaposlitev s treh na osem mesecev, zmanjšujejo nadomestilo v primeru odpustitve in krajšajo starševski dopust. V obrazložitvi sodbe so zamrznjene ukrepe označili kot represivne in kaznovalne za delavce, obenem so se vprašali o njihovi nujnosti. Zaradi odločitve sodišča mora ukrepe iz dekreta predsednika zdaj potrditi kongres, v katerem Milejeva stranka nima večine. Samooklicani anarhokapitalist Milei je v svojem »mega dekretu« s 300 ukrepi začel obsežno deregulacijo in privatizacijo argentinskega gospodarstva. 

OFF sta pripravila vajenec David in Luka.

Vir fotografije: STA