Na ameriško pobudo v Varšavi poteka mednarodna konferenca o Bližnjem vzhodu, ki se ga udeležuje večina voditeljev iz z Bližnjega vzhoda. Glavna cilja konference, kot ju je opredelil Washington, sta organiziranje koalicije proti Iranu in zbliževanje sunitskih protiiranskih držav ter Izraela.  Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je srečal z več predstavniki zalivskih držav, ki sicer ne priznavajo Izraela, a jih združuje nasprotovanje Iranu. V ameriški delegaciji so v Varšavo prispeli podpredsednik Mike Pence, zunanji minister Mike Pompeo in glavni bližnjevzhodni pogajalec, sicer pa zet predsednika ZDA Donalda Trumpa, Jared Kushner. Konference se je kot predstavnik organizacije Ljudski mudžahedini Irana udeležil tudi Trumpov odvetnik in bivši newyorški župan Rudy Giuliani. Konferenco so izpustile številne evropske države, med njimi tudi Francija in Nemčija.

Ameriški zunanji minister Pompeo se je s poljskim kolegom Jacekom Czaputowiczom pogovarjal tudi o namestitvi dodatnih ameriških vojakov na Poljskem. Ta je izrazila željo, da bi misijo ameriških vojakov v državi zamenjala stalna vojaška baza. Ameriška veleposlanica na Poljskem Georgette Mosbacher je včeraj že povedala, da se bo število vojakov povečalo, nato pa so iz Washington D. C. njene trditve demantirali in povedali, da končna odločitev še ni bila sprejeta. Poljska je zavezništvo z ZDA sicer danes podprla tudi z nakupom ameriških protiletalskih raket v vrednosti okoli 400 milijonov evrov.

Nemčija je v zadnji četrtini lanskega leta dosegla ničelno gospodarsko rast. S tem se je za statistični las izognila gospodarski recesiji. Ta namreč tehnično nastopi, ko je gospodarska rast negativna dve zaporedni četrtletji. Ker se je nemško gospodarstvo v prejšnjem četrtletju skrčilo za četrt odstotka, bi negativna rast konec leta že pomenila uradno recesijo. Čeprav se to ni zgodilo, podatki niso dobra novica za največje evropsko gospodarstvo, ki se je v lanskem letu precej ohladilo. Razlogi so upočasnjena gospodarska rast na Kitajskem, slabša prodaja avtomobilov in pa nizka gladina Rena lani poleti ter jeseni. Oktobra lani je bila gladina Rena, ki predstavlja eno glavnih prometnih žil nemškega gospodarstva, tako nizka, da mimo Frankfurta niso mogle pluti niti manjše prazne barke. Za slabše prodajne številke avtomobilske industrije so krivi tudi novi okoljski standardi v ZDA in ameriški trgovinski spor z Kitajsko.

Norveško vrhovno sodišče je razsodilo, da morajo ladje iz držav Evropske unije za lov snežnih rakov v arktičnih norveških vodah dobiti dovoljenje. Odločitev tako predstavlja pravni precedens za pravico do črpanja nafte v norveškem arktičnem morju. Spor se je začel lani, ko je Norveška zasegla latvijsko ladjo, ki je v okolici otočja Svalbard na podlagi dovoljenja Evropske unije lovila snežne rake. Mednarodni dogovor iz leta 1920 daje Norveški suverenost nad otočjem Svalbard pod pogojem, da ohranja dostop do tamkajšnjih voda. Spor se vrti okoli vprašanja, ali dostop obsega zgolj ribolov ali tudi izkoriščanje morskega dna. Snežni raki so pravno prepoznani kot bitja, vezana na morsko dno. Sodišče je zato s sodbo potrdilo suverenost Norveške nad morskim dnom, pod katerim se sicer skrivajo velika neizkoriščena naftna polja.

Španski manjšinski vladi ni uspelo zagotoviti dovolj glasov za sprejetje proračuna. Predloga vlade zaradi napetosti v zvezi s sojenjem voditeljem katalonskega gibanja za samostojnost niso podprle katalonske stranke v Madridu, ki so do sedaj socialistični vladi nudile glasove podpore. Več o morebitnem padcu vlade in predčasnih volitvah v OFFsajdu ob 17-ih.

V Buenos Airesu so potekali množični protesti proti vladnim varčevalnim ukrepom. Več deset tisoč protestnikov je zaprlo glavne mestne vpadnice in se sprehodilo pred vladnimi zgradbami. Nasprotujejo zviševanju nujnih življenjskih stroškov in zmanjševanju socialnih podpor, ki jih zapoveduje dogovor, ki ga je argentinski predsednik Mauricio Macri   sklenil z Mednarodnim denarnim skladom, katerega škodljiva vloga v gospodarski krizi na prelomu tisočletja v Argentini ni pozabljena.  

Domačo politično sceno je pretresla afera Sendvič. Poslanec Liste Marjana Šarca Darij Krajčič je v torek med odmorom za malico med sejo odbora Državnega zbora za kmetijstvo ukradel sendvič. Kot je Krajčič pojasnil poslanskim kolegom, ko je prijavil dejanje, se je naveličal čakati, da bodo v trgovini obračunali, citiramo: "In potem sem se odločil, da bom preveril njihov sistem kontrole, če kaj odneseš iz trgovine. Prvič v življenju sem to naredil. Šel sem lepo ven in nihče ni pritekel za mano, nihče ni tulil.” Konec citata.

Krajčič je v poznejši izjavi povedal, da je sendvič pozneje plačal in da ni šlo za krajo, ampak družbeni eksperiment. Kljub temu je že podal odstopno izjavo predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je povedal, da je Krajčič naredil nedopustno dejanje in je zato moral prevzeti odgovornost. Kdo bo nadomestil Krajčiča v LMŠ, še niso povedali.

S položaja se poslavlja tudi generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Kot je sporočila  ministrica za pravosodje Andreja Katič, je vlada Podržaja razrešila na današnji seji, pri tem pa pojasnila, da bi v napetem ozračju, ki je nastalo, ko je bilo izrečeno veliko, po njenem mnenju tudi neprimernih besed, s Podržajem težko sodelovala. Podržaja bo kot vršilec dolžnosti začasno nasledil direktor zapora na Dobu Bojan Majcen. Podržaj je v odzivu povedal, da njegova razrešitev ne sporoča nič dobrega in da so prevladali parcialni ter osebni motivi.

Zunanji minister Miro Cerar je sporočil, da je Slovenija pripoznala vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, in sicer z namenom, da razpiše in izvede demokratične volitve. Cerar se pri tem povedal, citiramo: "Zasledujemo le nove volitve. To je edini cilj," in dodal, da so vlado k tej potezi pozvali tudi v Venezueli živeči Slovenci. Po Cerarjevem mnenju pri priznanju ne gre ne za deklarativni in ne konstitutivni akt ter da ne gre za vmešavanje v venezuelske notranje zadeve.

Z odločitvijo vlade se ne strinjajo v koalicijski stranki SD. Odziv je v njihovem imenu podal poslanec Milan Brglez, ki je odločitev ocenil kot napačno in povedal, da je vlada zdaj priznala le eno stran v sporu in si sama naložila mednarodnopravne obveznosti. Slovenija bo po njegovem soodgovorna za vse, kar bo storil Guaido in, citiramo, “koalicija voljnih”.