Palestinsko gibanje Hamas je sporočilo, da bo izpustilo izraelsko-ameriškega vojaka. Gibanje je sporočilo še, da si prizadeva doseči dogovor o prekinitvi ognja, z izpustitvijo pa prav tako želi omogočiti dogovor o vstopu humanitarne pomoči v Gazo. Izrael namreč že od sredine marca izvaja popolno blokado območja, zato tam nekaj več kot dvema milijonoma ljudi močno primanjkuje hrane, vode, zdravil in goriva. Po podatkih Hamasa se gibanje neposredno pogaja tudi z ameriško vlado. Izrael je medtem zavrnil kakršnokoli možnost, da bi se uveljavila prekinitev ognja. Iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so med drugim sporočili, da bodo stopnjevali vse vojaške akcije v Gazi, saj ravno te botrujejo izpustitvi talcev. Tako je sionistična vojska z nedelje na ponedeljek bombardirala šolo v begunskem taborišču Džabalija, ki je postala zavetišče, pri čemer je bilo tam ubitih najmanj 17 ljudi, med njimi ženske in otroci. Prav tako so napadli mošejo v begunskem taborišču Nuseirat, pri čemer naj bi bil ubit otrok.

Delavska stranka Kurdistana, krajše PKK, je sporočila, da se bo po več kot 40 letih delovanja razpustila. Odločitev o tem so sprejeli na 12. kongresu PKK prejšnji teden. Napoved prihaja nekaj več kot dva meseca po tem, ko je k razpustitvi konec februarja pozval vodja in ustanovitelj stranke Abdulah Öcalan. Za poziv k razpustitvi stranke, ki več kot štiri desetletja vodi upor Kurdov, v Turčiji pa je označena za teroristično organizacijo, se je Öcalan takrat odločil po več tednih pogajanj s turškimi oblastmi. Konec leta 2024 je Turčija v zameno za odpoved nasilju in razpustitev stranke ponudila mirovno gesto in izpustitev Öcalana, ki v Turčiji od leta 1999 prestaja dosmrtno zaporno kazen.    

Sudanske oborožene sile in paravojaške Sile za hitro posredovanje, krajše RSF, so v številnih napadih prizadele različne kraje po vsej državi, v kateri že tretje leto poteka državljanska vojna. Po podatkih sudanske vojske so pripadniki RSF v nedeljskih napadih v El Fašerju, glavnem mestu zvezne države Severni Darfur na zahodu Sudana, ubili najmanj devet civilistov, od tega štiri otroke, sedem pa jih je bilo ranjenih. El Fašer je zadnje večje mesto v Darfurju, ki je v rokah sudanske vojske. RSF si že več kot leto dni prizadevajo, da bi od sudanske vojske prevzele nadzor nad mestom, ki leži več kot 800 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta Kartum.  

Združene države Amerike in Kitajska so dosegle dogovor o znižanju carin za 115 odstotnih točk za obdobje 90 dni. Dogovor sta državi sklenili po pogajanjih v Ženevi, ki so bila obenem prvi uradni pogovor med državama, odkar je ameriški predsednik Donald Trump sprožil carinsko vojno. ZDA so pred mesecem dni kitajsko uvoženo blago obremenile s carinami do 145 odstotkov, Kitajska pa je kot povračilni ukrep uvedla 125-odstotne carine na vse ameriške izdelke. Po koncu pogajanj sta državi v skupni izjavi zapisali, da sta vzpostavili mehanizem za nadaljnje pogovore o gospodarskih in trgovinskih odnosih.

Stranki DeSUS in Dobra država se združujeta v novo stranko z imenom Stranka generacij. DeSUS in Dobra država sta že lani sodelovali na evropskih volitvah, ko sta nastopili na skupni listi. Vodji strank Vlado Dimovski in Smiljan Mekicar bosta program nove stranke predstavila v četrtek, po besedah prvega pa je cilj vrnitev v parlament. 

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je sporočil, da je sprejel odstop Sama Petra Medveda z mesta mariborskega podžupana. Ta bo funkcijo uradno prenehal opravljati 1. julija. K razrešitvi je Medveda pozvala Komisija za preprečevanje korupcije po tem, ko so na podlagi prijave iz oktobra 2023 ugotovili, da je Medved v internih postopkih presegel svoje pristojnosti in hkrati o tem zavajal javnost. Gre za primer uničenja dokumenta o domnevnih kršitvah pravic zaposlenim na občini. Medved je po elektronski pošti, naslovljeni na takratnega direktorja občinske uprave Srečka Đurova, zahteval vpogled v vse postopke, na podlagi katerih je nastal dokument, v katerem so mu očitali neprimerno komunikacijo. Zahteval je tudi, da se dokument uniči. Po ugotovitvi KPK je ravnal v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi in uredbi o upravnem poslovanju. Medved je zoper ugotovitve vložil tožbo na upravnem sodišču, vendar je to potrdilo stališče KPK.

Volivci so na referendumu o zakonu o dodatku k pokojninam umetnikov slednjega zavrnili. Proti zakonu je glasovalo več kot 92 odstotkov oziroma več kot 400 tisoč volivcev, s čimer je bil dosežen zavrnitveni kvorum. Referenduma se je udeležilo 438 tisoč volilnih upravičencev, kar je nekaj manj kot 26 odstotkov celotnega volilnega telesa. Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je izid referenduma označil za zmago razuma in napovedal, da bo SDS vztrajala pri predlogu, naj se odpravi obstoječi zakon o dodatkih k pokojninam umetnikov. Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da se večina volivcev ni odzvala klicu desnice ter da je bil referendum interno preštevanje glasov desnice, ki je davkoplačevalce stalo skoraj sedem milijonov evrov javnega denarja. Koalicija je sicer državljane pozvala k bojkotu referenduma. Po razglasitvi rezultatov referenduma sta stranki Demokratov in Nove Slovenije vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. Več o referendumu in zakonu v OFFsajdu ob 17h.