OFF zaščite flotilje
Španska in italijanska mornarica sta poslali ladje za zaščito Globalne flotilje Sumud pred napadi, medtem ko ta nadaljuje svojo pot proti Gazi. Italijanska mornarica je prvo fregato napotila proti flotilji včeraj, po tem ko jo je napadlo več dronov. Italijanski minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je pri tem izpostavil, da je več italijanskih državljanov in poslancev del flotilje, in da so se za potezo odločili zato, da bi zagotovili varnost lastnih državljanov. V Italiji je v ponedeljek potekala 24-urna splošna stavka v podporo Gazi. Španski premier Pedro Sánchez pa je izjavil, da se bo italijanski fregati pridružila tudi ladja španske mornarice.
V Gazi je v izraelskem obstreljevanju begunskih taborišč v mestu Gaza in okolici mesta Han Junis od jutra okupatorska vojska ubila 30 Palestink in Palestincev. Izraelska vojska nadaljuje svojo kopensko ofenzivo v mestu Gaza, kjer je med tankovskim obstreljevanjem izvedla racijo bolnišnice Al Šifa. Izraelski nezakoniti naseljenci so izvedli več napadov na palestinske skupnosti v okolici Hebrona, pri čemer jim je pomagala tudi izraelska vojska, ki je pridržala enajst Palestincev. V mestu Tamun na okupiranem Zahodnem bregu je prišlo do strelskega obračuna med izraelsko vojsko in dvema članoma brigad Al Kuc, v katerem sta bila oba ubita.
V protestih v mestu Leh, prestolnici teritorija Ladak na severu Indije so represivni organi ubili štiri in ranili več ducat protestnikov. Ti so v odgovor požgali regionalno pisarno vladajoče Ljudske stranke in se spopadli s pripadniki represivnih organov. Protestniki so zahtevali status zvezne države za teritorij in pravico do izvolitve lastne lokalne oblasti. V Ladaku se redni protesti odvijajo že od leta 2019, ko je nadzor nad regijo prevzela indijska vlada pod vodstvom Narendre Modija in teritoriju odvzela avtonomni status. Včerajšnji protest je najbolj smrtonosen v zgodovini teritorija, kjer so represivni organi nazadnje streljali na protestnike leta 1989 in tri ubili. Ladak se nahaja na skrajnem severu Indije in je del Kašmirja, zgodovinske pokrajine, ki je razdeljena med Ljudsko republiko Kitajsko, Pakistanom in Indijo.
Na predsedniških volitvah v Malaviju je slavil bivši predsednik Peter Mutharika iz Demokratične napredne stranke. Mutharika, ki je Malaviju predsedoval med letoma 2014 in 2020, je prejel slabih 57 odstotkov, trenutni predsednik Lazarus Chakwera pa je prejel zgolj 33 odstotkov glasov. Chakwera je priznal poraz in napovedal miren prenos oblasti. Mutharika je na volitvah nazadnje zmagal leta 2019, ko si je izboril drugi mandat, vendar je zaradi nepravilnosti pri poteku volitev državno sodišče razveljavilo rezultat, v ponovnih volitvah leta 2020 pa je slavil Chakwera.
Pariško sodišče je nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja spoznalo kot krivega nezakonitega prejemanja denarja libijskega voditelja Moamerja Gadafija za predsedniško kampanjo. Po obtožbi naj bi se bivši predsednik leta 2005 z Gadafijem dogovoril, da mu bo financiral predsedniško kampanjo v zameno za francosko podporo Libiji. Poleg tega je bil bivši predsednik oproščen vseh drugih obtožb, med njimi obtožbe korupcije in nezakonitega financiranja kampanje. Bivši predsednik je bil obsojen na pet let zaporne kazni in izplačilo kazni v višini sto tisoč evrov.
Rektor Univerze v Kragujevcu, Vladimir Ranković, je v stavbo, ki je pod študentsko blokado, zjutraj poklical policijo. Policisti so vstopili v stavbo in jo hitro zapustili po tem, ko so legitimirali blokado meščanov in študentov. Plenum študentov se je odločil za nadaljevanje blokade univerze, poleg tega so rektorjevo odločitev, da pokliče policijo, označili za »rušenje avtonomije univerze«.
Državni zbor je na današnji seji ponovno potrdil zakon o gostinstvu, po tem ko je julija Državni svet izglasoval veto na zakon. Zakon uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na 60 dni v občinah s pomanjkanjem stanovanj. Toda občinam predlagani zakon omogoča tudi možnost rahljanja omejitve, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v letu. Poleg tega zakon določa splošne pogoje za kratkotrajno oddajanje ter uvaja prenovljeno kategorizacijo nastanitvenih obratov višjih kakovostnih kategorij. Zakon so podprli poslanci koalicije, nasprotovala pa mu je opozicija in združenje sobodajalcev, češ da omejuje svobodno gospodarsko pobudo.
Poslanci so potrdili tudi dva nova ustavna sodnika, ki ju je predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar, in sicer Nino Betetto in Primoža Gorkiča. Betetto je članica vrhovnega sodišča, mesto vrhovne sodnice na oddelku za civilno pravo vrhovnega sodišča ima že od leta 2006, Gorkič pa je vrhovni sodnik na oddelku za kazensko pravo vrhovnega sodišča od leta 2020. Kandidatoma so nasprotovali v opozicijski stranki SDS, saj ju obtožujejo sodelovanja v postopkih, v katerih so bile kršene človekove pravice.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so dosegli dogovor o solidarnostni pomoči. Del dogovora je novi cenzus za pridobitev solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca, ožjega družinskega člana, težje invalidnosti in daljše bolezni. Do sedaj je meja za prejemanje solidarnostne pomoči bila minimalna plača, po novem pa bodo do pomoči upravičeni vsi, katerih plača ne presega 120 odstotkov minimalne plače, za člane sindikatov javnega sektorja pa bo meja 168 odstotkov minimalne plače. Dogovor pa ne vključuje dviga solidarnostne pomoči za 30 odstotkov, ki so ga zahtevali sindikati.
Delavska koalicija je danes v Državni zbor vložila deset tisoč podpisov volivcev za pobudo referenduma o pokojninski reformi, ki jo je Državni zbor sprejel prejšnji teden. Za vložitev pobude za referendum je bilo potrebnih 2500 podpisov. Ko bo pobuda uspešno vložena, bodo pobudniki imeli 35 dni za zbiranje 40 tisoč podpisov, čemur bo, če bo zbiranje podpisov uspešno, sledil referendum o pokojninski reformi.
Komentarji
Zakaj so zaposleni v javnem sektorju tako priviligirani pri prejemanju solidarnostne pomoči?
Komentiraj