OFF zaslišanj

Aktualno-politična novica
30. 5. 2022 - 15.00
 / OFF

Srbska neuvedba sankcij proti Rusiji ovira njen vstop v Evropsko unijo
 / 14. 3. 2022
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in ruski predsednik Vladimir Putin sta se v telefonskem pogovoru dogovorila o sklenitvi pogodbe o nadaljnji dobavi ruskega zemeljskega plina Srbiji. Pogodba, ki bo sklenjena za prihodnja tri leta, predvideva letno dobavo dveh milijard kubičnih metrov zemeljskega plina po trikrat nižji ceni, kot jo plačujejo druge države. To predstavlja dve tretjini plina, ki ga potrebuje Srbija, tri četrtine pa ga dobi iz Rusije. Trenutna pogodba o dobavi, ki jo je država z Rusijo sklenila decembra 2021, se izteče v torek. Srbija je do sedaj plačevala drugo najnižjo ceno zemeljskega plina v Evropi. V dogovoru ni bila zajeta dobava dodatnih osemsto milijonov kubičnih metrov plina letno, ki jih Srbija potrebuje za nemoteno ogrevanje celotne države. Vučić ostaja naklonjen Putinu, Srbija pa kljub pogajanjem za vstop v Evropsko unijo ne želi podpreti sankcij Unije proti Rusiji. 

Hrvaško višje upravno sodišče je odločilo, da lahko istospolni pari pristopijo k ocenjevanju za posvojitev otrok, s čimer so pravice istospolnih parov izenačene s pravicami drugih partnerskih zvez. Postopek je pred šestimi leti sprožila zgodba Mladena Kodžića in Iva Šegote, ki so ju na centru za socialno delo zavrnili, saj živita v istospolni partnerski skupnosti. Njuni prošnji za posvojitev ali rejništvo otrok je pred dvema letoma ugodilo hrvaško prvostopenjsko sodišče. Odobritev sicer pomeni možnost pristopanja k ocenjevanju, ne pa nujno tudi posvojitve otroka, saj mora par zadostiti splošnim kriterijem za posvojitev oziroma rejništvo. Višje upravno sodišče je zdaj dokončno zavrnilo pritožbo Ministrstva za demografijo, družino, mlade in socialno politiko. To je trdilo, da istospolni pari ne bi smeli pristopiti k oceni za posvojitelje, s tem pa naj bi želeli zaščititi interese otroka. Odločitev sodišča pomeni velik premik na področju pravic LGBTQ+ skupnosti na Hrvaškem. 

Nemška vlada in opozicijska konservativna stranka CDU sta sklenili dogovor o oblikovanju stomilijardnega sklada za modernizacijo vojske. Vlada bo potrebovala dvotretjinsko večino v parlamentu, saj oblikovanje sklada zahteva sprejetje ustavnega amandmaja. Sklad bo oblikovan zunaj obstoječega proračuna države in zato ne bo podvržen zlatemu proračunskemu pravilu o uravnoteženju državnih financ. S spremembami bo Nemčija dosegla zahtevo Nata o porabi dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za financiranje obrambe. 

V prvem krogu predsedniških volitev v Kolumbiji, ki je potekal v nedeljo, je največje število glasov dosegel levičar Gustavo Petro. Petro, ki je predhodno opravljal funkcijo župana Bogote, je v prvem krogu osvojil 40 odstotkov glasov. To je 10 odstotnih točk premalo za izvolitev v prvem krogu. Trenutni predsednik Ivan Duque na volitvah ni mogel ponovno kandidirati, saj je v Kolumbiji predsednikom dovoljen le en mandat. V drugem krogu volitev, ki bo potekal 19. junija, se bo Petro pomeril z neodvisnim kandidatom Rudolfom Hernandezom, ki je v prvem krogu dosegel 28 odstotkov glasov. V primeru zmage Gustava Petra bo Kolumbija dobila prvega levičarskega predsednika v zgodovini. 

O nedavnih državnih udarih v Sahelu in njihovem pomenu
 / 19. 3. 2022
Sudanski vojaški voditelj Abdel Fattah Al Burhan je preklical izredno stanje, ki ga je uvedel ob državnem udaru oktobra lani. Enajstčlanski suvereni svet Sudana je potrdil, da je Al Burhan podal odlok, s katerim je bilo izredno stanje odpravljeno po vsej državi. Stanje je bilo uvedeno, ko je Al Burhan razpustil predhodno vlado in aretiral člane prejšnjega vladnega kabineta. Sudan se od državnega udara sooča z mnogimi protesti, v njih pa je bilo ubitih skupno okoli 100 ljudi. K odpravi izrednega stanja je pozval tudi predstavnik Združenih narodov, Volker Perthes, potem ko je sobotni protest proti državnemu udaru tvegal nove smrtne žrtve. 

20-letna ameriška okupacija Afganistana se je končala z zmago talibov
 / 20. 8. 2021
V afganistanski prestolnici Kabul je potekal protest proti omejitvam pravic žensk, ki jih izvaja talibska oblast. Pred ministrstvom za izobraževanje se je zbralo približno dvajset protestnic, ki so želele posneti izjave pristojnih ter zahtevale odprtje šol za deklice. Po ponovnem prevzemu oblasti so talibi iz srednjih šol izključili več deset tisoč deklet, mnogim ženskam pa je bila preprečena vrnitev na delovna mesta v državni upravi. Med strožjimi ukrepi talibov je zahteva po popolnem zakrivanju, ženskam pa so prepovedana tudi samostojna potovanja in obiskovanje nekaterih javnih prostorov, če niso v spremstvu moškega. Po nekaj sto prehojenih metrih so protestno akcijo prekinile oblasti, ki so med protestnice poslale talibske borce v civilu. 

Enodnevna opozorilna stavka na RTV
 / 24. 5. 2022
Novinarji RTVS, ki od vodstva zavoda do danes zahtevajo sklenitev sporazuma o reševanju strokovnih zahtev, so danes predstavili nadaljnje korake v boju za doseganje zahtev. V primeru, da sporazum ne bo sklenjen, zahtevajo odstop Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa nacionalne televizije Jadranke Rebernik, vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije v MMC Igorja Pirkoviča in predsednika programskega sveta zavoda Petra Gregorčiča. O neizpolnitvi stavkovnih zahtev spregovori predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija, Helena Milenkovič.

Izjava 1

Milenkovič predstavi časovnico pogajanj, ki bodo potekala v prihodnjih dneh.

Izjava 2

Več o dogajanju na RTV Slovenija sledi v OFFsajdu ob petih. 

Usklajevanje programskega dela koalicijske pogodbe in predstavitev ministrskih kandidatov
 / 12. 5. 2022
V soboto se je začelo zaslišanje ministrskih kandidatov nove vlade mandatarja Roberta Goloba. Poslancem se je predstavilo pet kandidatov, vsi so bili tudi potrjeni – minister za gospodarstvo Matjaž Han, minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon, minister za kohezijo Aleksander Jevšek, minister za izobraževanje Igor Papič in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Danes se zaslišanja nadaljujejo, zvrstilo pa se bo 6 ministrskih kandidatov in kandidatk. Tanja Fajon kot kandidatka za zunanjo ministrico in  Dominika Švarc Pipan kot kandidatka za pravosodno ministrico sta podporo odborov že dobili, sledijo pa še Klemen Boštjančič kot kandidat za finančnega ministra, Marjan Šarec kot kandidat za obrambnega ministra in Sanja Ajanović Hovnik kot kandidatka za ministrico za javno upravo. V torek sledijo zadnja zaslišanja, na katerih bodo zaslišani ministri za zdravje, okolje, delo, kulturo ter kmetijstvo in infrastrukturo. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness