Podporniki trenutno zaprtega nekdanjega pakistanskega premierja Imrana Kana so kljub blokadam avtocest in večjih cest v prestolnici vdrli v glavno mesto Islamabad. Protestniki, ki zahtevajo izpustitev nekdanjega premierja in odstop sedanje vlade pod vodstvom Šehbaza Šarifa, so se na ulicah spopadli s policisti in drugimi pripadniki varnostnih sil, ki so jih oblasti na ulice napotile ob napovedanih protestnih shodih, imenovanih zadnji poziv. Varnostne sile so se nad protestnike spravile s solzivcem in celo ognjem. Kot je zatrdil pakistanski notranji minister Mohsin Naqvi, je bila vojska v skladu z 245. členom ustave napotena na območje Rdeče cone, kjer se nahaja večina vladnih stavb. Omenjeni člen civilni vladi dovoljuje, da mobilizira vojsko za pomoč pri uveljavljanju zakona in reda. Naqvi je prav tako zatrdil, da so bili v spopadih s protestniki od ponedeljka ubiti najmanj štirje pripadniki paravojaških sil in dva policista.

Končno prizivno sodišče v Hong Kongu je v več ločenih sodbah razsodilo, da istospolnim parom pripadajo dedne in stanovanjske pravice. Odločilo je, da vladno politiko, ki istospolne pare izključuje iz javnih najemnih stanovanj in subvencioniranih stanovanj, ni mogoče opravičiti. Trenutna honkongoška vlada je vložila pritožbo zoper odločitve prejšnje vlade, ki je takrat LGBT+ skupnosti podelila te pravice z utemeljitvijo, da je stanovanjska politika zasnovana z namenom podpiranja razmnoževanja med partnerji istega spola. Prav tako je sodišče proti ustavni pritožbi glede vprašanja dedovanja razsodilo, da so obstoječa pravila, ki istospolne pare izključujejo iz ugodnosti, ki ob razdelitvi zapuščine veljajo za poročene heteroseksualne pare, protiustavna.

Kenijska policija je s solzivcem razgnala miroljubni pohod ob obeleženju mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, ki je potekal v prestolni Nairobi. Zbrani so zahtevali večjo odgovornost policije v smeri zaščite žensk. Kenijska policija je glede na objavljene podatke v zadnjih treh mesecih v več kenijskih regijah zabeležila 97 femicidov, pri čemer aktivisti dodajajo, da je številka umorov dejansko veliko večja, ker mnogi primeri ostanejo neprijavljeni. V prejšnjem tednu je kenijski predsednik William Ruto obsodil naraščanje femicidov in pozval k zaščiti žensk pred spolno zaznamovanim nasiljem.

Zunanja ministrica Demokratične republike Kongo Thérèse Kayikwamba Wagner in ruandski zunanji minister Olivier Nduhungirehe sta podpisala dokument, s katerim sta se državi dogovorili o mirovnem načrtu med državama. Ta določa pogoje, pod katerimi se bodo ruandske enote umaknile iz vzhodnega dela Demokratične republike Kongo. Angola, ki vodi mediacijo med državama, sicer ni želela razkriti informacij o nadaljnjih postopkih, ki jih bosta morali sprti strani sprejeti, da dosežeta premirje. Podpis dokumenta sicer sledi ustanovitvi odbora za spremljanje kršitev prekinitve ognja, v katerega so vključeni predstavniki obeh sprtih strani in Angole. Konec avgusta so se sicer ponovno začeli intezivnejši spopadi med kongovsko vojsko in uporniškim gibanjem M23. Spopadi so potekali v provinci Severni Kivu v bližini meje z Ruando, ki jo kongoška vlada obtožuje podpiranja gibanja M23. Takrat sta Ruanda in Demokratična republika Kongo dosegli krajšo prekinitev ognja, oktobra pa je milica M23 ponovno okrepila izvajanje ofenziv.

Na Haitiju so zaradi izgredov in povečevanja nevarnosti veleposlaništva in agencije Združenih narodov iz prestolnice Port-Au-Prince evakuirali svoje predstavnike. Konec prejšnjega tedna so zaradi stopnje nevarnosti Zdravniki brez meja prekinili kritično oskrbo v prestolnici in obtožili policijo, da je napadala njihovo osebje in paciente, tudi z grožnjami s posilstvom in smrtjo. Spopadi med oboroženimi tolpami, policijo in pripadniki oboroženih tolp so se v zadnjih dneh še zaostrili. Po podatkih Združenih narodov tolpe na Haitiju nadzorujejo okoli 80 odstotkov glavnega mesta, v vojni med tolpami pa je na otoku letos umrlo okrog 4500 ljudi.  

Državni svet je z 28 glasovi za in nobenim proti izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna za leto 2025. Predlagani proračun je državnemu svetu sprva predvidel 3,87 milijona evrov, s čimer bi sredstva v primerjavi z lanskim letom povečali za okoli 630 tisoč evrov. Z dopolnilom na zakon o izvrševanju proračuna pa so poslanci sklenili, da se del sredstev za državni svet in računsko sodišče preusmeri v razreševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. V prihodnjem letu bo državni svet tako prejel 3,38 milijona evrov. Državni svetniki komentirajo, da se o odvzemu oziroma prestavitvi sredstev z državnim svetom niso posvetovali, ter, kot pravi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, da bo izvajanje pristojnosti državnega sveta tako resno ogroženo.

Nevladne organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ter Greenpeace Slovenija so vlado pozvale, naj prekine postopke v zvezi s projektom izgradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Kot so zatrdili na organizaciji Greenpeace, kljub temu da so poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Socialnih demokratov, Gibanja Svoboda in Nove Slovenije pred dobrim mesecem dni preklicale razpis posvetovalnega referenduma o JEK 2, postopki v zvezi projektom še vedno potekajo. Organizacije so Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo že pozvale naj čim prej izvede javno naročilo za pripravo študije energetskega scenarija, ki bi v celoti temeljil na obnovljivih virih. Prav tako zahtevajo ukinitev funkcije državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za nacionalni jedrski program. Trenutno funkcijo zaseda Danijel Levičar. Premier Robert Golob je izjavil, da je od ključnih nalog državnega sekretarja, da poskrbi, da bodo v javni razpravi na razpolago vsi relevantni podatki, na podlagi katerih se bodo ljudje lahko odločali o izgradnji drugega bloka elektrarne. Kot trdijo v Greenpeacu, Levičar ni priskrbel ustreznih podatkov in Gen energija projekt JEK 2 še naprej vodi za zaprtimi vrati, pri čemer je Levičarjeva naloga postala pripeljati projekt JEK 2 do točke, ko bo postal edina izbira.

Ustavno sodišče je presodilo, da ureditev, ki samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah onemogoča umetno oploditev z biomedicinsko pomočjo, ni ustavna. Tem namreč zdravljenje in postopek umetne oploditve prepoveduje izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu, kar je neskladno s pravico do nediskriminatorne obravnave. Državni zbor je novelo o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, po kateri bi bile do oploditve upravičene tudi samske ženske, sprejel leta 2001 v času vlade Janeza Drnovška. Istega leta so na zahtevo opozicije z referendumom zakon zavrnili. Zakonsko presojo ustavnosti je leta 2020 vložila skupina poslancev Levice, SD-ja, SAB-a, in LMŠ-ja, naslednje leto pa je isto naredil še Zagovornik načela enakosti. Državni zbor mora ugotovljeno neskladnost delov omenjenega zakona z ustavo odpraviti v roku enega leta.