Albanska nacionalistična stranka Rdeča in Črna zveza je pri državni volilni komisiji vložila peticijo za izvedbo referenduma za združitev Albanije in Kosova. Po poročanju makedonske tiskovne agencije Mia je vodja stranke Kreshnik Spahiu dejal, da gre za zgodovinsko priložnost združevanja dveh držav, ki pripadata enemu narodu. Po predlogu Rdeče in Črne zveze bi se združena država imenovala Albanska federacija in kot taka zaprosila za članstvo v Evropski uniji.

V Beogradu je bila danes sprejeta tajna platforma in javna resolucija o Kosovu in Metohiji, ki je bila enoznačno potrjena s strani državnega vrha Republike Srbije. Resolucija vsebuje pet točk, ki med drugim navajajo, da Srbija ne bo nikoli priznala neodvisnosti Kosova, predvideva nadaljevanje dialoga z uradno Prištino ter pogojuje, da sleherni storjeni korak v pogajanjih ne predstavlja ovire približevanju Srbije evropskim integracijam. Po besedah srbskega predsednika Tomislava Nikolića je danes Srbija na zasedanju vlade pokazala popolno državno enotnost in kot pravi, navajamo: “je to, kar počnemo danes, minimum v odnosu do tistega, kar bi lahko dobili pred nekaj leti, in maksimum tistega, kar lahko pridobimo v naslednjih nekaj letih,” konec navedka. Resolucijo in platformo sedaj čaka še potrditev s strani parlamenta.

Arheologi so v Iraku našli 66 zlatih novcev, ki so jim s pomočjo datiranja določili starost vsaj 1400 let. Izvirajo torej iz obdobja dinastije Sasanidov, na njih pa je podoba kralja ali boga in plamenov. Iraški urad za kulturno dediščino je ob najdbi izrazil upanje, da bodo novce lahko postavili na ogled v Nacionalnem arheološkem muzeju v Bagdadu. Zakaj je treba nekaj tako samoumevnega, kot razstavljanje kulturne dediščine, v osrednji ustanovi za ohranjanje le-te izražati kot upanje, postane bolj jasno, ko se spomnimo, da so po ameriški okupaciji Iraka številna arheološka najdišča vandalizirali in jih oropali za vsaj 32.000 najdb, iz omenjenega muzeja pa je izginilo kar 15.000 eksponatov.

Takšnih težav z muzeji in kulturno dediščino pa nimajo v Združenih Arabskih Emiratih, ki bodo v svoji prestolnici Abu Dabi začeli graditi franšizo pariškega muzeja Louvre. Gradnja izpostave muzeja bo stala dobro polovico milijarde ameriških dolarjev, za pravico do uporabe imena za nadaljnjih 30 let pa bodo odšteli kar 1,3 milijarde dolarjev. Tovrsten dogovor je spodbudil razpravo med ljubitelji in poznavalci umetnosti, ki menijo, da Louvre s tem prodaja svojo dušo, pri čemer imajo v mislih predvsem migrantske delavce, ki delajo na gradbiščih. Franšiza Louvra pa ne bo edini takšen precedens, saj v istem mestu gradijo tudi izpostavo njujorškega muzeja sodobne umetnosti Guggenheim.

Sudanske oblasti so prejele novo posojilo s strani kitajske narodne naftne družbe v višini 1.5 milijarde dolarjev, s katerim naj bi izboljšale likvidnost in zmanjšale proračunski primanjkljaj. Posojilo lahko razumemo kot eno izmed mnogih strateških potez kitajske vlade, ki vztrajno povečuje svoj vpliv na črni celini v želji zagotavljanja dostopa do poceni surovin. Nasilje, ki je zopet eskaliralo v zahodno-sudanski rudarski regiji Jebel 'Amer in iz domov pregnalo 60.000 ljudi, tako po vsej verjetnosti ne bo doživelo že predolgo potrebnih mednarodne intervencije in pozornosti sudanske vlade, ki je vse bolj v primežu kitajskih interesov.

Združene države Amerike ne izključujejo možnosti popolnega umika iz Afganistana po letu 2014. Predsednik Barack Obama takšno odločitev pogojuje z izurjenostjo in sposobnostjo varnostnih sil, da bodo mreži Al-Kaida preprečili vrnitev v državo. Kljub temu je zelo verjetno, da bodo v okupirani državi ostali prisotni ameriški svetovalci in poveljniki, zadolženi za urjenje kolonialnih oziroma - se opravičujemo - varnostnih sil.

Vojaški laserji medtem postajajo resničnost. Nemško podjetje Rheinmetall Defence je na strelišču predstavilo visoko-energijski laser, s katerim so sestrelili brezpilotno letalo na razdalji poldrugega kilometra. 50-kilowatni laserski sistem nameravajo sedaj montirati na mobilno platformo in ga avtomatizirati s pomočjo optičnih merilnih sistemov. Takšni laserji pa niso uporabni le za sestreljevanje letal, ampak so uspešni tudi pri uničevanju vojaških projektilov. Na strelišču so namreč demonstrirali tudi sestrelitev železne krogle, ki je igrala vlogo izstrelka iz ročnega minometa.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša bo na tej funkciji izpostavljen glasovanju o zaupnici s strani sveta stranke SDS. V to presojo ga je potisnilo nedavno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je na podlagi uradnih virov ugotovilo, da se je Janševo premoženje v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. Janša bo zaradi tega svetu SDS predstavil svoja pojasnila in v primeru, da ta ne bodo zadovoljiva, odstopil z mesta predsednika stranke, zaradi česar bo moral odstopiti tudi s pozicije premierja. V primeru, da bo svet izglasoval zaupnico, pa zadeva po Janševem mnenju s tem ne bo končana, saj so ugotovitve komisije po mnenju njegove koalicijske partnerice Državljanske liste dovolj obremenilne, da se v parlamentu sprožijo ustrezni postopki za njegov odstop z mesta prvega ministra.

Očitke Komisije za preprečevanje korupcije pa zavrača tudi ljubljanski župan in predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. Zatrdil je, da je komisiji posredoval vse zahtevane podatke, zato ne namerava odstopiti z nobene od obeh omenjenih funkcij. Protikorupcijska komisija je pri Jankoviću ugotovila sistematično in večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, vrednostnimi papirji in o spremembah oziroma povečanju finančnih sredstev.

Proti politiki varčevanja so se začeli upirati tudi posamezni zdravniki, ki ugotavljajo, da je trenutni zdravstveni sistem slab za državo, za zaposlene, daleč najslabši pa je za paciente. Da bi izboljšali trenutno stanje, so se zdravniki Boštjan Lovšin, Danijel Bešič Loredan, Nataša Fikfak in Erik Brecelj odločili za ustanovitev iniciative, s katero želijo javno zdravstvo vrniti pacientom. Prepričani so, da je racionalizacija javnega zdravstva nujno potrebna, vendar se ne more in ne sme zgoditi pod diktatom brezglavega varčevanja. Govorili smo z enim od pobudnikov, kirurgom ortopedom Danijelom Bešičem Loredanom:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Z novim letom so se podražili boni za študentsko prehrano, saj je stopil v veljavo nov razpis za to področje. Povprečne cene študentskih bonov so se tako povišale za 10 odstotkov. Razloge za tovrstno povišanje nam razloži predsednik Študentske organizacije Slovenije, Mitja Urbanc:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.