V Turkmenistanu je bil na predsedniških volitvah že tretjič izvoljen Gurbanguly Berdimuhamedov. Predsednik je prejel 98 odstotkov glasov, volitev pa se je udeležilo 97 odstotkov državljanov. Na letošnjih volitvah je imel Berdimuhamedov 7 protikandidatov. Predsedniška kampanja je v medijih postala vidna šele štiri tedne pred volitvami. Državna televizija je sicer naznanila kandidature protikandidatov, vendar le s tem, da je za nekaj sekund prikazala njihove fotografije in jih predstavila. Septembra 2016 je turkmenistanska vlada spremenila svojo ustavo in podaljšala predsedniški mandat s petih na sedem let. Prav tako je ustava odpravila najvišjo starostno omejitev za položaj predsednika države. Brez teh sprememb ustave Berdimuhamedov ne bi mogel ponovno kandidirati. Na volitvah leta 2007 in 2012 so kandidirali kandidati iz takrat edine Turkmenistanske demokratične stranke. Leta 2012 je vlada predsednika Berdimuhamedova z obljubo o večstrankarskem sistemu sprejela zakon o političnih strankah, ki določa možnost ustanavljanja političnih strank. Poleg neodvisnih so letošnji kandidati prvič prihajali iz dveh različnih na novo ustanovljenih strank. Organizacija Human rights watch opozarja, da sta bili stranki ustanovljeni z namenom ustvarjanja videza demokratičnosti volitev.

Novega starega predsednika pa ima tudi španska stranka Podemos. Za svojega generalnega sekretarja je stranka ponovno izvolila Pabla Iglesiasa. Zavzemal se je za ohranitev protivarčevalne politike in za nadaljevanje boja proti trenutno vladajoči španski Ljudski stranki. Politiki Iglesiasa je že dalj časa nasprotoval Iñigo Errejón, podpredsednik stranke. Zavzemal se je za bolj pragmatično politiko stranke in za več sodelovanja s špansko socialistično stranko. Iglesias se je zavezal k odstopu v primeru, da njegovi predlogi kandidatov za vodstvo stranke in njegovi politični predlogi na Podemosovem kongresu ne bodo prejeli dovolj podpore. Na kongresu so člani stranke večinsko podprli vse Iglesiasove predloge. Iglesias je izrazil željo po tem, da Errejon kljub drugačnim nazorom ostane v vodstvu stranke. Podemos je na parlamentarnih volitvah decembra 2015 prejel 20-odstotno podporo in je tako postal tretja največja stranka v španskem parlamentu za ljudsko in socialistično stranko.

Novega predsednika ima tudi Nemčija. Včeraj je Frank-Walter Steinmeier prejel 931 od 1239 veljavnih glasov zvezne volilne skupščine, ki jo sestavljajo poslanci državnega zbora in predstavniki zveznih držav. Položaj predsednika je v Nemčiji uradno sicer najvišji državni položaj, vendar je njegova funkcija predvsem protokolarna. Steinmeier je prejel podporo koalicije, torej svoje stranke Socialnih demokratov in Krščanskih demokratov. Socialdemokrati so do zdaj imeli samo dva kandidata na predsedniškem stolčku. Angeli Merkel ni uspelo najti ustreznega predsedniškega kandidata znotraj svojih Krščanskih demokratov.

Svojo voljo so, kot se za to državo spodobi, izražali tudi državljani Švice, ki so na referendumu odločali o treh temah. S 60 odstotki za in 40 odstotki proti so potrdili spremembo ustave, ki omogoča lažje pridobivanje državljanstva tretji generaciji priseljencev. Do zdaj so državljanstvo po hitrem postopku lahko dobili samo tisti, ki so bili poročeni z državljanko ali državljanom Švice več kot šest let. Zdaj bodo do tega upravičeni tudi rojeni v Švici, ki so mlajši od 25 let, so obiskovali švicarsko šolo vsaj 5 let, govorijo enega od uradnih jezikov, delijo švicarske kulturne vrednote in niso odvisni od državne pomoči. V Švici je takšnih ljudi okoli 25 tisoč.

Dobrih 59 odstotkov udeležencev referenduma pa je bilo proti reformi obdavčevanja podjetij. Predlog na referendumu je predvideval ohranitev nizke davčne stopnje v kantonih, ukinil pa bi davčne ugodnosti za multinacionalna podjetja. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je leta 2014 dosegla dogovor s švicarsko vlado, da bo odpravila poseben status, ki ga uživajo multinacionalke. V kantonu Ženeva bi na primer vsa podjetja morala plačevati davek na dobiček po stopnji 13,49 odstotka. Trenutno multinacionalna podjetja plačujejo povprečno slabih 12 odstotkov, ostala podjetja pa povprečno dobrih 24 odstotkov davka. Nasprotniki predloga so trdili, da bo to povzročilo množičen odhod multinacionalk iz države in manj pobranega denarja od davkov. Podjetja s posebnim statusomv tej osemmilijonski državi zaposlujejo okoli 150 tisoč ljudi. Zvezna vlada dobi okoli polovico pobranih davkov od podjetij s strani multinacionalk, kantoni in občine pa okoli 20 odstotkov. Švicarska vlada mora zdaj najti drugačen način, kako ukiniti poseben status multinacionalkam. Če se to ne zgodi, se Švica utegne znajti na črnem seznamu davčnih oaz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

V enem izmed izvorov kapitalskih tokov, ki se stekajo v Švico, v Keniji, pa je sodišče na mesec dni zapora obsodilo sedem predstavnikov zdravniškega sindikata. Obsojeni so bili, ker niso želeli odpovedati zdravniške stavke, ki je za dva meseca ustavila delovanje kenijskega javnega zdravstvenega sistema. Nekaj milijonov Kenijcev je tako zdravstveno oskrbo iskalo v zasebnih ustanovah. Kenijski predsednik Uhuru Kenyatta trdi, da je zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe med stavko umrlo 20 ljudi. Zdravniki so na stavki zahtevali 180-odstotno povišanje plač, ki jim ga je vlada z dogovorom obljubila leta 2013. Predsednik je zdravnike k prenehanju stavke najprej pozval s sklicevanjem na njeno nehumanost, nato pa jim je obljubil 40-odstotno povišanje plač. Zdravniki so ponudbo zavrnili.

Pregled mednarodnega dogajanja zaključujemo na samem vrhu svetovne diplomacije, v Varnostnem svetu Združenih narodov. Združene države Amerike so v tem organu blokirale imenovanje nekdanjega palestinskega premierja Salama Fayyada na mesto posebnega odposlanca Združenih narodov za Libijo. Ameriška veleposlanica Nickey Haley je izjavila, da so Združeni narodi v izraelsko-palestinskem konfliktu že dolgo pristranski na škodo ameriške zaveznice Izraela.

Predsednik vlade Miro Cerar ne bo več zahteval odstopa Milana Brgleza s položaja podpredsednika SMC. Očitno so nerešljivi spori tako zglajeni. Danes sta Brglez in Cerar v skupni izjavi za javnost pojasnila, da med njima ni več razlogov za nezaupanje, hkrati pa da je v interesu državljanov in stranke, da Brglez ostane na položaju podpredsednika. Cerar je zahteval odstop Brgleza, saj je ta glasoval proti noveli Zakona o tujcih. Brglez s položaja podpredsednika ni želel odstopiti.

Pred državnim zborom bo danes od štirih do šestih potekal protest proti predlogom spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter Zakona o občinskem redarstvu. O spremembah zakonodaje bo jutri razpravljal državni zbor, nevladne organizacije pa opozarjajo, da bi spremembe policistom dovoljevale uporabo električnih paralizatorjev in jim dale več pooblastil na področju zbiranja osebnih podatkov, redarjem pa možnost uporabe telesne sile. Več o protestu Rok Deželak iz Piratske stranke:

Izjava

OFF sta pripravila Vid in vajenka Lana.