Venezuelsko vrhovno sodišče je opozicijski koaliciji onemogočilo sodelovanje na predsedniških volitvah, ki bodo najkasneje 30. aprila. Opozicijske stranke Najprej pravica, Ljudska volja in Demokratična akcija, ki so združene v opozicijsko koalicijo, bodo morale tako na volitvah nastopiti vsaka s svojim kandidatom. Sodišče je v odločitvi zapisalo, da naj bi šlo pri skupni kandidaturi opozicije za dvojno politično pripadnost, ki ni dovoljena, in zato kandidatura ne more biti potrjena. Na volitvah tudi ne smejo sodelovati volilci, ki so hkrati registrirani kot člani opozicijske koalicije in kot člani ene od opozicijskih strank. Madurovi kritiki so odločitev označili za neutemeljeno. Odločitev je zadnja v vrsti ovir, s katerimi se sooča opozicija, saj je več njenih vidnih članov zaprtih ali pa jim je udeležba na volitvah prepovedana. Vladajoča socialistična stranka je sicer na regionalnih volitvah oktobra lani osvojila 18 od 23 guvernerskih mest. Kljub obtožbam opozicije so bile volitve tudi v tujini večinoma priznane za svobodne.

V Avstraliji ob državnem prazniku dan Avstralije potekajo množični protesti. Protestniki zahtevajo sporazum med staroselci in ostalimi prebivalci Avstralije, konec neenakosti in spremembo datuma državnega praznika. Praznik obeležuje prihod evropskih priseljencev in ustanovitev kazenske kolonije. Avstralski predsednik vlade Malcolm Turnbull je v nedavnem govoru povedal, da predloga spremembe datuma praznika ne podpira, saj da gre za dan, ki združuje Avstralce. V očeh staroselcev in njihovih podpornikov je dan sporen. Staroselska poslanka Lidia Thorpe je tako prejšnji teden predlagala, da se zastave v spomin na trpljenje staroselcev spustijo na pol droga. Prvi protesti ob kontroverznem prazniku so potekali že leta 1938, v zadnjih nekaj letih pa so se protesti in pozivi, naj se datum spremeni, močno okrepili. Evropski priseljenci so v Avstraliji proti tamkajšnjim prebivalcem uporabljali različne taktike, od pobojev do zasegov otrok, kar je preiskava pravosodnega ministrstva v 90-ih letih prejšnjega stoletja označila za genocid. Danes staroselci predstavljajo 3 odstotke prebivalcev, soočajo pa se z visoko stopnjo brezposelnosti, alkoholizma in samomorilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil predlog zakona, ki bo 1,8 milijona mladim ilegalnim priseljencem omogočil pridobitev državljanstva. V zameno za to želi predsednik odobritev okoli 20 milijard evrov sredstev za gradnjo zidu na meji z Mehiko in izboljšanje varnosti na mejnih prehodih. Poleg tega želi omejiti priseljevanje družinskih članov in ukinitev programa tako imenovane vizne loterije, katere namen je bil povečati raznolikost priseljevanja v Združene Države Ameriki. Vsako leto je bilo na voljo 50 tisoč viz, za katere se je prijavilo 20 milijonov ljudi.

Sodišče Evropske unije je odločilo, da skupinske tožbe proti Facebooku ni mogoče vložiti na avstrijskem sodišču. Avstrijec Max Schrems, ki je želel tožbo zaradi kršitve zasebnosti vložiti v imenu 25 tisoč ljudi, lahko to stori le sam. Evropska zakonodaja omogoča, da potrošnik v potrošniških sporih toži v kraju svojega stalnega prebivališča, kar zanj pomeni nižje stroške in lažje sodelovanje v postopku. To je izjema od splošnega pravila, da o sporu odloča sodišče države, kjer ima stalno prebivališče toženec, v primeru Facebooka je to Irska, kjer ima podjetje sedež. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da gre za potrošniški spor, čemur je Facebook v postopku nasprotoval. Vendar pa lahko v takem sporu posebno varstvo uveljavlja le potrošnik, ki je s podjetjem sklenil pogodbo, zato skupinska tožba ni mogoča.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je podpisal dekret o prenehanju veljavnosti zakona, ki je od brezposelnih zahteval, da kot tako imenovani družbeni paraziti plačujejo davek. Dekret določa, da brezposelnim davka ne bo treba plačati, bodo pa morali sami v celoti kriti stroške državnih storitev in ne bodo upravičeni do olajšav. Sporni zakon je predvideval, da morajo osebe, ki delajo manj kot 183 dni na leto kot nadomestilo za izgubljene davke plačati približno 200 evrov letno. Sprejetje zakona je sprožilo množične proteste, zaradi katerih je bil Lukašenko marca lani prisiljen preložiti začetek pobiranja davka.

Slovenski ustvarjalci glasbe in avdiovizualnih del so danes na odbora Državnega zbora za gospodarstvo in kulturo podali apel za ureditev upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Republiki Sloveniji. Kakšen je problem s tem pri nas, pojasni Andrej Kregar iz gospodarskega interesnega združenja slovenskih neodvisnih avdiovizualnih producentov.

Izjava

Pove tudi, kako bi to spremenili.

Izjava

Sprejeta je bila dopolnitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Pobudo za spremembo so vložile tri slovenske novinarske organizacije in Transparency International Slovenija, saj je prejšnja praksa vključevanja stranskih udeležencev podaljševala postopek. Če prosilec z zahtevo do informacij ni bil uspešen, je moral tudi plačati morebitnega stranskega udeleženca nasprotne strani - odvetnika, kar je ljudi odvračalo od zahtev po dostopu do informacij javnega značaja. V opoziciji zakona niso podprli, saj menijo, da je neustaven. Kaj prinaša dopolnitev zakona, predstavi Maja Grgič iz Društva novinarjev Slovenije.

Izjava

OFF sta pripravila vajenka Pia in Vid.