OFFpoklic poslancev Kuomintanga
Izraelska vojska je prvič od začetka genocidnega pohoda s tanki vdrla v južni in vzhodni del mesta Dejr Al Balah v osrednji Gazi. Iz vojske so sporočili, da nameravajo v Dejr Al Balahu vzpostaviti nov koridor pod stalno vojaško okupacijo. V Gazi je izraelska vojska do sedaj vzpostavila dva taka koridorja – Necarimski koridor na severu in Moraški koridor na jugu enklave. Od jutra je izraelska vojska v Gazi skupno ubila vsaj 35 ljudi, od tega tega osem pri postajah za razdeljevanje pomoči izraelsko-ameriške organizacije Humanitarna fundacija za Gazo. Več prebivalcev Gaze je medtem umrlo od lakote. Z ministrstva za zdravje v Gazi so sporočili, da je v nedeljo zaradi podhranjenosti umrlo 19 ljudi. Na nevarnost, da bodo izstradali do smrti, so opozorili tudi novinarji francoske tiskovne agencije AFP v Gazi. Na Zahodnem bregu so okupatorski vojaki izvedli racije v Nablusu, Betlehemu in Ramali ter skupno aretirali devet ljudi. Jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, je izstrelilo raketo proti letališču Ben Gurion pri Tel Avivu. Raketa je odgovor na včerajšnje izraelsko bombardiranje jemenskega pristanišča Hodejda.
Iraško ministrstvo za finance je sporočilo, da je začelo po trimesečni prekinitvi izplačevati plače javnim uslužbencem v iraškem Kurdistanu, potem ko je Kurdistanska regionalna vlada predala nadzor nad črpanjem nafte zvezni vladi. Po navedbah zveznega ministrstva je regionalna vlada začela prenos proizvodnje iraškemu Državnemu naftnemu tržnemu podjetju. Glede na sporazum med kurdistansko regionalo in iraško zvezno vlado mora pod nadzor državnega podjetja in zvezne vlade regionalna vlada prenesti proizvodnjo v obsegu 230 tisoč sodov nafte na dan. Poleg tega mora ves izvoz nafte iz iraškega Kurdistana potekati preko državnega naftnega podjetja pod nadzorom zvezne vlade. Regionalna vlada lahko pod svojim nadzorom obdrži proizvodnjo 50 tisoč sodov nafte na dan za lokalno porabo.
Tajvanska centralna volilna komisija je objavila seznam volilnih okrajev, kjer bodo v soboto potekala glasovanja o odpoklicu njihovih predstavnikov v parlamentu. Gre za 24 poslancev opozicijske Kitajske nacionalistične stranke, krajše Kuomintang, proti katerim so podpise zbrale nevladne organizacije. Odpoklic poslanca mora potrditi najmanj četrtina volilnih upravičencev njegovega okraja. V primeru odpoklica se volitve predstavnikov volilnih okrajev ponovno izvedejo. Kuomintang v 113-članskem parlamentu trenutno zaseda 54 mest, njihova opozicijska zaveznica Tajvanska ljudska stranka pa osem. Manjšinska vlada Demokratične progresivne stranke lahko tako v primeru ponovnih volitev 24 poslancev pridobi večino v parlamentu. Spremembo zakona o odstavitvi, ki omogoča odpoklic poslancev s podpisi in glasovanjem volivcev, je konec lanskega leta ob nasprotovanju vladne stranke sicer sprejel parlament, v katerem imata večino opozicijski stranki.
V Sarajevu je pred vlado Federacije Bosne in Hercegovine okoli 400 rudarjev protestiralo zaradi neizplačanih plač in pokojninskih prispevkov rudarjem premogovnika v Zenici. Poleg 150 zeniških rudarjev so v Sarajevu protestirali tudi rudarji drugih rudnikov javnega podjetja Elektroprivrede Bosne i Hercegovine. Zahtevali so izplačilo plač za maj in junij za 525 rudarjev zeniškega premogovnika do petka. Zeniški rudarji sicer stavkajo od začetka meseca.
Nemška vlada je sporočila, da bo dovolila vstop dvema odposlancema iz Afganistana z namenom lažjega sodelovanja pri deportacijah migrantov v Afganistan. Odločitev sledi petkovim deportacijam 81 Afganistancev z zavrnjenimi prošnjami za azil. Deportacije v Afganistan so nemške oblasti ponovno začele izvajati avgusta lani, potem ko so jih leta 2021 po talibanskem prevzemu oblasti v Afganistanu za tri leta prekinile. Kancler Friedrich Merz vztraja, da talibanske vlade v Afganistanu Nemčija s tem še vedno ne priznava.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je napovedala deportacije državljanov Haitija z dovoljenjem za bivanje v Združenih državah, za katere bi ugotovili povezave s haitijsko tolpo Viv Ansanm. Maja je ministrstvo za zunanje zadeve uvrstilo haitijski tolpi Viv Ansanm in Gran Grif na seznam tujih terorističnih organizacij. Podobno je februarja ministrstvo na seznam terorističnih organizacij uvrstilo osem južnoameriških kriminalnih organizacij, med njimi venezuelsko Tren de Aragua. To je poleg reaktivacije zakona o sovražnih tujcih iz 18. stoletja služilo kot pravna podlaga za deportacije južnoameričanov z domnevnimi povezavami s temi organizacijami.
Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je sporočil, da so od avstrijskih in slovenskih regulatorjev pridobili dovoljenja za prevzem celotne družbe Nomago. Pogodbo za nakup drugega 50-odstotnega deleža avtobusnega prevoznika so Slovenske železnice s skupino Adventura Investments podpisale marca. Polovico prevoznika Nomago imajo Slovenske železnice v lasti od leta 2022. Po Mesovih podatkih ima Nomago 1100 zaposlenih in 700 avtobusov, lani pa je imela družba več kot 120 evrov prihodkov.
Akademskih 15
Prejšnji teden je Evropska komisija izdala predlog proračuna Unije za prihajajoče obdobje med letoma 2028 in 2034. Predlog ima skupno vrednost dva tisoč milijard evrov, od katerih je del namenjen tudi projektu Obzorje Evropa, ki obsega financiranje raziskav in inovacij. Projektu se bodo sredstva podvojila na 175 milijard evrov, o njem pa smo na Univerzitetni redakciji že poročale zaradi verjetnega odteka denarja izraelskemu vojaško-varnostnemu sistemu. Dodatnega financiranja bo deležen tudi program Erasmus plus, katerega sredstva se bodo povečala za 50 odstotkov. Evropska komisija dodaten priliv denarja projektoma upravičuje z namenom širitve kompetenc in vrednot šolajočih se posameznikov, med drugim pa navaja njihovo uporabnost pri konkurenčnosti proti ZDA in Kitajski.
Profesorica Ana Kučan z ljubljanske Biotehniške fakultete je na svojem Facebook profilu objavila poziv k podpisu njenega javnega pisma rektorju ljubljanske univerze Gregorju Majdiču. V njem zahteva, da Univerza v Ljubljani kot sodelujoča pri projektu Obzorje Evrope od Evropske unije takoj zahteva zamrznitev financiranja za pri projektu sodelujoče izraelske univerze. Povod za pismo je bil rektorjev odziv v časniku Delo, v katerem je opravičeval sodelovanje univerze pri projektu. Avtorica pisma zato od njega zahteva, da zavzame »odločnejšo etično držo« in na institucijo nad seboj, Evropsko komisijo, naslovi zahtevo po umiku izraelskih univerz iz programa.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje dodeljuje finančna sredstva projektoma EN-VIR-GO in FINA-PISMA. Ta sta bila izbrana na podlagi javnega razpisa, skupaj pa jima bo dodeljen slab milijon evrov s strani omenjenega ministrstva, Republike Slovenije ter Evropske unije, podrobneje preko Načrta za okrevanje in odpornost. Oba projekta v klasičnem slogu projektov, financiranih s strani Evropske unije, skozi vzgojo in izobraževanje krepita večno obravnavane teme, prvi obravnava trajnostni razvoj, drugi pa finančno pismenost.
V prihajajočem študijskem letu se bo povečalo število vpisnih mest za tujce. Vlada je na poziv senatov mariborske in ljubljanske univerze prejšnji četrtek sprejela soglasje o povečanju števila vpisa na dodiplomskih in enovitih magistrskih študijih za študente, ki izhajajo iz držav zunaj Evropske unije. Ljubljanska in mariborska univerza bosta skupno razpisali 192 dodatnih mest, od tega bo 117 namenjenih rednemu in 75 izrednemu študiju. Potrebo po dodatnih vpisnih mestih je pokazal prvi vpisni rok, v katerem se je na študijske programe obeh univerz prijavilo opazno večje število zainteresiranih za posamezne programe. Vpis tujih študentk in študentov se sicer iz leta v leto povečuje, za študij pri nas pa se odločajo predvsem zaradi dostopnosti, saj jim za izobrazbo ni potrebno plačati šolnine, razen če že imajo pridobljeno enako stopnjo izobrazbe, študirajo izredno ali se vpisujejo na doktorski študij.
Poslanci državnega zbora so na izredni seji pretekli teden sprejeli zakon o šolski inšpekciji. Minister za izobraževanje Vinko Logaj zakon pozdravlja kot izboljšavo, ki inšpekcijske nadzore šol spreminja v sistemske preglede, ki bodo nadzore nad šolami tudi poenotili in tako okrepili sam pregled nad njimi. Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo bo tako poleg zgolj nadzorne funkcije prevzel tudi funkcijo svetovanja. Inšpekcijski nadzori šol so bili tudi doslej sicer redni in izredni, le da novi zakon različne inšpekcijske postopke združuje v enega.
OFF je pripravil Matej, kavo tudi, pil jo je Tim, univerzitetni blok novic je pripravila Jana.
Dodaj komentar
Komentiraj