Bolivijsko generalno državno tožilstvo je 21 aretiranih podpornikov nekdanjega predsednika Eva Moralesa obtožilo terorizma in oboroženega upora ter zanje zahtevalo štiri mesece preventivnega pripora. Policija je s podporo vojske protestnike aretirala v petek, med akcijo za deblokado mostu na cesti proti mestu Cochabamba, kjer ima sedež Moralesovo krilo stranke Gibanje za socializem. Protestniki so na policijo metali dinamit. Isti dan so oboroženi Moralesovi zavezniki zasedli tri vojašnice v provinci Chapare in pri tem kot talce zajeli vsaj dvesto vojakov in civilistov. Še vedno zasedajo eno vojašnico in zahtevajo izpust aretiranih protestnikov, opustitev vseh tožb proti Moralesu in sodno priznanje evističnega kongresa v Cochabambi kot edinega legitimnega predstavništva stranke Gibanje za socializem. Morales, ki je prejšnji teden vlado predsednika Luisa Arceja obtožil poskusa atentata, je medtem začel gladovno stavko. Napovedal je, da bo gladoval, dokler policija ne izpusti pridržanih in vlada ne začne pogajanj s protestniki v vojašnici. Moralesovi podporniki so ceste v okolici Cochabambe začeli blokirati sredi prejšnjega meseca, v odziv na poziv tožilstva Moralesu na zaslišanje zaradi obtožbe o posilstvu mladoletnice. Protestno gibanje proti vladi pa je Morales s pohodom v prestolnico La Paz sprožil konec septembra. Morales je s predsednikom Arcejem v sporu zaradi kandidature na predsedniških volitvah prihodnje leto. Oba želita kandidirati kot predstavnika Gibanja za socializem, Moralesu pa to preprečuje ustavna omejitev predsedniških mandatov oziroma, bolj realnopolitično, mu to preprečujejo z Arcejem povezani ustavni sodniki. Vrhovni in ustavni sodniki so v Boliviji voljeni, sodniške volitve pa so razpisane za prvi december.

Turško notranje ministrstvo je zaradi obtožb terorizma odstavilo kurdske župane mest Batman, Mardin in Halfeti. Vsi trije odstavljeni župani iz večinsko kurdske jugovzhodne regije prihajajo iz Ljudske stranke za enakost in demokracijo, krajše DEM, pravne naslednice Zelene leve stranke in Demokratične ljudske stranke, krajše HDP, ki jo turška vlada obtožuje, da je parlamentarno krilo Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK. Slednja je v Turčiji prepovedana in uvrščena na seznam terorističnih organizacij. Že prejšnji teden je policija po obtožbi povezave s PKK aretirala župana istanbulskega okrožja Esenyurt, ki pripada opozicijski Republikanski ljudski stranki. Odstavljeni župani so mandate nastopili po lokalnih volitvah marca letos, ko so na jugovzhodu države zmagali kurdski kandidati, turški opozicijski kandidat pa je postal župan tudi v Istanbulu. Zaradi obtožb povezav z Delavsko stranko Kurdistana je od leta 2016 turška vlada odstavila že več deset županov.

Izraelska vojska je bombardirala bolnišnico Kalam Advan in Indonezijsko bolnišnico, obe v mestu Bejt Lahija na severu Gaze, ki ga izraelska vojska oblega skoraj dva tedna. Genocidna okupatorska vojska je bombardirala še mesto Gaza, begunsko naselje Džabalija in mesto Dejr al Balah. Na Zahodnem bregu je skupina izraelski naseljencev napadla vas Burka in požgala tamkajšnje nasade oljk. Skupine izraelskih naseljencev so prav tako s kamenjem napadle palestinske kmete med obiranjem oliv v Berinski in Hebronski regiji. Okupatorska vojska je medtem dvema družinama zaprla dostop do kmetijske zemlje. Letni dohodek okrog 100 tisoč Palestincev je odvisen od trgatve oljk v oktobru in novembru. Okupatorska vojska je na Zahodnem bregu aretirala še dvanajst Palestincev. Število aretiranih Palestincev na Zahodnem bregu od oktobra lani je preseglo 11.600. Izraelska vlada je še uradno obvestila Združene narode o prekinitvi sodelovanja z Agencijo Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot UNRWA. Dva zakona, ki sta agencijo razglasila za teroristično organizacijo in ji prepovedala delovanje na ozemlju pod izraelsko okupacijo, je izraelski parlament sprejel pred tednom dni, prepoved pa je zdaj stopila v veljavo.

Nigerijska organizacija za človekove pravice Projekt za socio-ekonomske pravice in odgovornost je predsednika Bola Tinubuja pozvala, naj v roku dveh dni ukaže izpust mladoletnikov, ki jih je policija aretirala avgusta na protestih proti visokim življenjskim stroškom. Povod za poziv k izpustitvi so posnetki s sojenja na sodišču v prestolnici Abuja, ki prikazujejo po treh mesecih pripora oslabljene mlade in mladoletne obtožene protestnike, kako omedlevajo med obravnavo. Sojenje proti skupno 76 ljudem, med njimi 30 mladoletnikom, starih med 14 in 17 let, ki jih obtožnice med drugim bremenijo izdaje, upora, uničevanja lastnine in motenja javnega reda, se je začelo v petek. Skupno je med avgustovskimi protesti policija aretirala več sto ljudi, vsaj 20 pa jih je ustrelila.

Ruska in indonezijska vojska sta začeli prve skupne vojaške pomorske vaje. Trajale bodo pet dni, potekajo pa v oporišču v Surabayi in v Javanskem morju. Vaj se iz Rusije udeležujejo tri vojaške ladje in po en tanker, vlačilec ter vojaški helikopter. Vaje sledijo izjavi indonezijskega predsednika in nekdanjega generala Prabowoja Subiantoja, ki je ob julijskem obisku pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu Rusijo razglasil za prijateljsko državo. Subianto je kljub temu avgusta z avstralskim obrambnim ministrom Richardom Marlesom podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju v tihooceanski regiji. Indonezijski predsednik je v tem času oziroma do druge polovice oktobra še opravljal funkcijo obrambnega ministra. Ob izvolitvi za predsednika je napovedal nevtralno zunanjo politiko.

V drugem krogu predsedniških volitev v Moldaviji je z okoli 55 odstotki glasov drugi zaporedni mandat osvojila Maia Sandu iz Stranke akcije in solidarnosti. Še po 85 odstotkih preštetih glasov je vodil njen nasprotnik Alexandr Stoianoglo iz Stranke socialistov, vendar so bili na koncu odločilni glasovi iz diaspore. Drugega kroga predsedniških volitev se je udeležilo 54 odstotkov volilnih upravičencev, kar je za okrog dva odstotka več kot v prvem krogu. Glasovi diaspore so bili odločilni tudi na referendumu o vpisu cilja pridružitve Evropski uniji v ustavo, ki je potekal hkrati s prvim krogom predsedniških volitev pred dvema tednoma. Na njem je spremembo ustave podprlo slabega pol odstotka več od polovice udeležencev referenduma. Sandu tesen izid volitev in referenduma pripisuje ruskemu vmešavanju, svojega protikandidata na volitvah pa je obtožila, da je ruski trojanski konj. Stoianoglo je sicer obljubljal nevtralno zunanjo politiko.

V Beogradu je več sto ljudi protestiralo zaradi petkovega zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, v katerem je umrlo 14 ljudi. Opozicija je medtem pozvala predsednika srbske vlade Miloša Vučevića, ministra za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Gorana Vešića in župana Novega Sada Milana Đurića k odstopu. Od vlade zahtevajo informacijo, ali je zgradba železniške postaje v Novem Sadu imela dovoljenje za obratovanje. Višje javno tožilstvo v Novem Sadu je v soboto zaradi nesreče zaslišalo 26 ljudi.

Sodišče v Murski Soboti je razveljavilo prodajo 20 občinskih neprofitnih stanovanj v občini Radenci. Gre za pet stanovanj na Kapeli in 15 stanovanj v Radencih, ki jih je občina leta 2021 prodala na javni dražbi. Po ugotovitvah sodišča je bila prodaja nezakonita, ker župan Roman Leljak za prodajo ni pridobil soglasja občinskega sveta, poleg tega so bili najemniki prikrajšani za možnost odkupa stanovanj, saj so se prodajala v paketu, nakupa 20 stanovanj hkrati pa si niso mogli privoščiti. Edini ponudnik na dražbi Boštjan Milat je stanovanja kupil po izklicni ceni nekaj manj kot 600 tisoč evrov, kar je bilo nižje od ocenjene tržne vrednosti. Sodnica je v obrazložitev zapisala, da je bil namen prodaje izigrati najemnike, sedem izmed katerih je zaradi dražbe sprožilo tožbo proti občini. Župan Leljak je že napovedal, da bo občina stanovanja znova ponudila naprodaj.