Začenja se Trojni stik, največja vaja NATO pakta po zaključku hladne vojne. Na Norveškem in območju severnega Atlantika in Baltika se bo urilo 50 tisoč vojakov, od tega nekaj več kot 200 slovenskih. Vojaki iz 31 zavezniških in partnerskih držav bodo razdeljeni v dve ekipi, severne sile proti južnim silam, ki se bosta izmenjali v vlogi napadalca in branilca, borba pa bo potekala v zraku, na kopnem in v vodi. Slovenska enota bo pripadla južnim silam s poveljstvom Nemčije, Italije in Velike Britanije, severnim silam pa bodo načelovale Norveška, Kanada, Švedska in ZDA. Vajo seveda kritizirajo v Moskvi, ruski obrambni minister Sergej Šojgu pravi, da se vaje pakta na ruski meji množijo in da NATO trenira napadalne operacije.

Leto in pol po izteku roka za implementacijo EU direktive je romunski parlament sprejel zakon proti pranju denarja. Volili so dvakrat, saj je vodja koalicije Liviu Dragnea, predsednik socialnih demokratov, zahteval ponovitev zaradi tehničnih težav pri elektronskem glasovanju. Opozicijski ministri so nemudoma napovedali presojo glasovanja na ustavnem sodišču. Proti zakonu se opredeljuje tudi okoli 40 nevladnih organizacij, ki jih skrbi, da bo povečan nadzor nad financami društvom odvzel avtonomnost. Pridružujejo se jim nevladne organizacije na evropski ravni, ki so o nepravilnostih zakona obvestile podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa. Zaradi zamujanja pri sprejetju ukrepov proti pranju denarja je Evropska komisija že julija sprožila postopek proti Grški, Irski in Romuniji.

Avstrijski parlament je sprejel zakon o prilagoditvi otroškega dodatka za otroke, ki ne živijo v Avstriji. S tem bodo starši migranti prejemali otroški dodatek v višini, preračunani glede na življenjske stroške v matični državi. Ministrica za družino Juliane Bogner-Strauss je prepričana, da bo s tem ukrepom Avstrija privarčevala 100 milijonov evrov, ki jih bo namenila za socialne ugodnosti avstrijskih otrok. Ukrep bo vplival na 130 tisoč otrok migrantov, od tega največ na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji, kjer bo oškodovanih približno 5500 družin za 15 odstotkov dodatka. Evropska komisija je že marca opozorila, da gre pri zakonu za diskriminacijo delavcev na osnovi državljanstva.

Francoska vlada je sprejela odločitev o spremembi civilnega zakonika, ki naj bi sedaj dovoljeval poroke in dajal volilno pravico polnoletnim osebam z invalidnostjo, med katerimi so tudi domnevno duševno prizadeti. Odločitev se bo dotikala 310.000 ljudi, ki so pod nadzorom sodišča in jim je sodnik do sedaj lahko prepovedal voliti, za poroko pa so morali prositi za njegovo dovoljenje.

Argentinski parlament je s 138-imi glasovi za sprejel proračun, s katerim skuša vlada Mauricia Macrija privarčevati približno deset milijard dolarjev javnih izdatkov. Medtem ko je 103 poslancev glasovalo proti, 8 pa jih je bilo vzdržanih, so včeraj pred parlamentom zopet potekali protesti proti sprejetju proračuna, na katere se je policija odzvala s solzivcem in gumijastimi naboji. Spomnimo, da je predlog proračuna poskus reševanja oslabljenega gospodarskega položaja, prav tako pa je pogoj Mednarodnega denarnega sklada v zameno za posojilo 50-ih milijard evrov. Proti proračunu so že konec septembra potekali množični protesti, osnutek proračuna pa mora sedaj potrditi še senat.

Parlament je v Iraku potrdil Adela Abdula Mahdija za premierja, ne pa tudi vseh predlaganih ministrov. Od 22-ih so jih potrdili le 14, saj so poslanci iz Sadrističnega gibanja liste Abdela Naserja in sunitski predstavniki predčasno zapustili sejo. Z izbiro ministrov in predsedovanjem Mehdija niso zadovoljni, saj naj bi bili podaniki bivšega iraškega predsednika Saddama Husseina. Parlament se bo ponovno sestal šestega novembra, ko bodo odločali še o preostalih osmih ministrstvih, vključno z notranjim ministrstvom in ministrstvom za obrambo. S potrditvijo Mahdija za premierja so predsedniška mesta enakomerno razdeljena med predstavnike treh versko etničnih skupnosti v Iraku, predsednik države je Kurd, premier šiit in predsednik parlamenta Sunit.

Makedonski opozicijski stranki gibanje BESA in Zavezništvo za Albance sta se dogovorili za vložitev amandmaja makedonski ustavi, ki bi eksplicitno opredeljeval Albance kot konstitutiven narod. Napovedani zahtevi prihajata po prvem glasovanju o spremembi imena dotične države, za katero je glasovalo minimalno število 80-ih poslancev izmed 120-ih oziroma ravno zadostno število za dvotretjinsko večino potrebnih za sprejetje spremembe imena. Med glasovi za so bili tudi štirje glasovi poslanskih skupin zgoraj omenjenih strank, tretjo in končno glasovanje pa zopet zahteva dvotretjinsko večino. V Makedoniji je sicer približno četrtina izmed dvomilijonske populacije Albancev, na začetku leta pa je bil sprejet zakon, ki je razširil albanščino kot uradni jezik na območje celotne države.

Vlada Republike Slovenije je sprejela spremembo uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, ki bo v obliki interventnega zakona začasno reševala problem nakopičenih odpadkov. Več o spremembi uredbe Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja.

Izjava

Off sta pripravila vajenec Jaka in Tit