Gruzijska volilna komisija je potrdila, da je na parlamentarnih volitvah, ki so potekale konec oktobra, zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje. Po podatkih komisije je stranka osvojila slabih 54 odstotkov glasov in z njimi 89 sedežev v 150-članskem parlamentu, kar se ujema s prvotnimi rezultati, ki jih je ta objavila takoj po volitvah. Centralna volilna komisija je končne rezultate objavila dan po tem, ko je sodišče v Tbilisiju zavrglo enajst tožb opozicijskih strank proti Centralni volilni komisiji. Pred ponovno razglasitvijo rezultatov so sicer delegati morali prekiniti sejo volilne komisije, saj je predstavnik opozicijske Koalicije za spremembe Davit Kirtadze predsednika komisije Giorgija Kalandarišvilija poškropil s črno barvo. Gruzijsko ministrstvo za notranje zadeve je ob tem že sporočilo, da je proti Kirtadzeju sprožilo kazensko preiskavo. Zaradi ponovne razglasitve zmage Gruzijskih sanj se je pred stavbo volilne komisije v prestolnici Tbilisi zbralo več deset tisoč protestnikov. Protesti v državi sicer potekajo že vse od prvega razglasa volilnih rezultatov, saj protestniki vladajočo stranko obtožujejo ponarejanja glasov in vmešavanja v volitve. 

Protesti so potekali tudi na odcepljenem gruzijskem ozemlju Abhazija, kjer so protestniki zaradi nasprotovanja predlaganemu ukrepu, ki bi ruskim državljanom omogočal nakup nepremičnin na ozemlju, vdrli v stavbo parlamenta. Parlament v regionalni prestolnici Suhumi bi moral o ratifikaciji ukrepa razpravljati v petek, a je sejo preložil zaradi protestnega shoda pred stavbo. Naložbeni sporazum sta oktobra podpisala ruski minister za gospodarstvo Maksim Rešetnikov in njegova abhazijska kolegica Kristina Ozgan. Po mnenju abhazijske opozicije bi sporazum povzročil, da bi ruski investitorji z nepremičninskega trga izrinil domače. Več v OFFsajdu ob 17h.

Ruski Gazprom je v soboto prekinil dobavo zemeljskega plina avstrijski energetski in petrokemični družbi OMV. Letos je slednji v arbitraži pred Mednarodno trgovinsko zbornico dobil 230 milijonov evrov odškodnine zaradi neredne dobave plina nemški podružnici OMV leta 2022. Ker Gazprom te vsote ne želi izplačati, je OMV napovedal, da bo kompeziral tako, da ne bo poravnal enake vsote svojih računov Gazproma za dobavo plina, na kar pa je rusko podjetje odgovorilo s prekinitvijo dobave. Plin v Avstrijo sicer še vedno prihaja preko plinovodov čez Ukrajino do črpališča Baumgarten blizu slovaške meje, kjer se s plinom tudi trguje. Tam sedaj večje količine kupijo drugi kupci, predvsem s Slovaške in Češke. Preko tega plina praktično ves plin dobiva tudi Slovenija. Vseeno je prekinitev dobave nekoliko zmanjšala celokupno dobavo in povzročila dvig cene. OMV sicer zagotavlja, da ima shranjenih dovolj rezerv in lahko plin kupi tudi iz drugih plinskih borz v Evropi, tako da lahko zagotavlja nemoteno oskrbo v Avstriji. Medtem ko se je delež ruskega plina v Evropski uniji zmanjšal s 35 odstotkov pred vojno v Ukrajini na 8 odstotkov, je Avstrija do sedaj še vedno dobivala več kot štiri petine svojega plina iz Rusije. Negotovost pri dobavi plina pa predstavlja tudi tranzit čez Ukrajino. Pogodba o tranzitu med Gazpromom in ukrajinskim operaterjem plinovodov namreč poteče s koncem letošnjega leta. Ukrajinska vlada je letos večkrat povedala, da ne želi podaljšanja pogodbe.

Ameriški predsednik v odhajanju Joe Biden je odobril uporabo ameriškega dolgosežnega orožja na ruskem ozemlju. Odločitev dovoljuje ukrajinski vojski napadanje tarč znotraj predvojnega ruskega ozemlja z ameriškimi taktičnimi raketnimi sistemi ATACMS, ki so jih Združene države v Ukrajino poslale prejšnji mesec. Rakete ATACMS imajo okrog 300-kilometrski doseg. Ameriška vlada je ukrajinski vojski že prej dovolila napade na rusko ozemlje z raketnimi sistemi kratkega dosega HIMARS, ki lahko zadanejo tarče v razdalji 80 kilometrov. Ukrajinska vojska je avgusta s tanki, poslanimi iz držav Nata, vdrla čez mejo v rusko Kursko oblast, del katere še vedno okupira.

V Novem Sadu je v nedeljo znova potekal protest zaradi zrušitve nadstreška železniške postaje, pri čemer je takoj umrlo 14 ljudi, danes pa je zaradi hujših poškodb preminula še ena oseba. Pred železniško postajo se je zbralo okoli 200 protestnikov, ki so blokirali eno od bližnjih križišč. Shod je sledil petkovi protestni akciji Ustavi se, Novi Sad, s katero so zbrani obeležili 14 dni od dogodka, v katerem je umrlo 14 ljudi, trije pa so se huje poškodovali. Protestniki zahtevajo odstop župana Novega Sada Milana Đurića in predsednika srbske vlade Miloša Vučevića ter kazenski pregon vseh, ki so soodgovorni za nesrečo. Zaradi zrušitve nadstreška je že odstopil infrastrukturni minister Goran Vesić, ki je ob tem sicer dejal, da se ne čuti zares krivega.

Šiitsko odporniško gibanje Hezbolah je potrdilo, da je izraelska vojska v napadu na bejrutsko okrožje Ras al Naba ubila tiskovnega predstavnika gibanja Mohameda Afifa. Gre za še enega v vrsti napadov izraelskih genocidnih sil na predstavnike odporniških gibanj, kakršni sta Hezbolah in palestinski Hamas. Spomnimo, izraelska vojska je konec septembra v napadu na Bejrut ubila voditelja Hezbolaha Hasana Nasralaha, konec julija pa voditelja Hamasa Ismaila Hanijo.

Policija je v indijski zvezni državi Manipur aretirala 23 ljudi zaradi ropanja in požiganja domov regionalnih poslancev in ministrov v manipurski prestolnici Imfal med protesti v soboto. Regionalne oblasti so zaradi protestov uvedle policijsko uro in izklopile internet, zvezno notranje ministrstvo pa je vojski podelilo posebna pooblastila v šestih manipurskih policijskih okrajih. Protesti so se začeli potem ko so v petek policisti našli šest trupel pripadnikov etnične skupine Meitei, ki so jih ugrabili kukijski borci med napadom na policijsko postajo pred enim tednom. Policija je med napadom ubila deset kukijskih borcev. V zvezni državi Manipur na severovzhodu Indije od maja lani poteka mala državljanska vojna med hindujskimi Meiteii in krščanskimi Kukiji. V spopadih, linčanjih in požigih vasi je umrlo vsaj 250 ljudi, več kot 60 tisoč pa je razseljenih. Obe strani sta lani vzpostavili lastne milice in pregnali pripadnike druge skupine z območij pod svojim nadzorom, policija in vojska pa sta nato med njima vzpostavili tamponske cone. Meiteii predstavljajo večino prebivalstva Manipurja in naseljujejo predvsem dolino Imfal, pleme Kuki pa predstavlja manjšino, naseljeno v hribovskih področjih. Spopadi med njimi so se začeli zaradi predloga regionalnega parlamenta, da bi večinskim Meiteiem podelili status registriranega plemena, to je status manjšinske narodnosti, kar bi pomenilo de facto izničenje posebnih zaščit za manjšine, saj v Manipurju potem ne bi bilo nobene etnične skupine brez tega statusa. Status registriranega plemena bi Meiteiem med drugim omogočil nakup zemlje na kukijskih naselitvenih območjih in dostop do funkcij ter delovnih mest, vključenih v sistem kvot.

V Gabonu je več kot 91 odstotkov volivcev na referendumu glasovalo za novo ustavo. Volilna udeležba je bila okrog 53 odstotna. Potrjena ustava uvaja predsedniški sistem in ukinja funkcijo predsednika vlade. Predsednik ima sedemletni mandat in možnost ene ponovne izvolitve, ustava pa določa še pogoje za kandidaturo, med drugim vsaj enega gabonskega starša, znanje vsaj enega od nacionalnih jezikov in bivanje v Gabonu vsaj tri leta pred volitvami, poleg tega pa kandidat ne sme biti član družine prejšnjega predsednika. V dosedanji ustavi omejitve mandatov ni bilo, predsedniški mandat pa je trajal pet let. Francoščina po novi ustavi ne bo več uradni jezik, je pa še vedno opredeljena kot delovni jezik državnih ustanov. Ustava stopi v veljavo po naslednjih predsedniških volitvah. Prvi osnutek nove ustave je septembra predlagal voditelj hunte Brice Oligui Nguema. Hunta je v Gabonu zavladala z državnim udarom avgusta lani po ponovni izvolitvi prejšnjega predsednika Alija Bonga Ondimbe, sina predsednika Omarja Bonga Ondimbe, ki je do svoje smrti leta 2009 vladal 56 let.  

V Mariboru je potekal ustanovni kongres stranke nekdanjega poslanca Slovenske demokratske stranke Anžeta Logarja, imenovane Demokrati. Delegati so Logarja soglasno potrdili za predsednika novoustanovljene stranke, imenovali pa so tudi člane strankinih organov in potrdili program. Med vidnejšimi udeleženci kongresa so bili poslanka Eva Irgl, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan in ljubljanski mestni svetnik Igor Horvat. Vsi so bili nekoč člani stranke SDS. Na kongresu sicer ni bilo poslanca Dejana Kaloha, ki je skupaj z Irgl in Logarjem tvoril trojico, ki februarja ni podpisala izjave, s katero bi se zavezali, da bodo do konca mandata delovali kot člani SDS. Kaloh je skoraj hkrati s kolegoma izstopil iz SDS. Razlog spora med Logarjem in Kalohom je bilo po Logarjevih trditvah Kalohovo pogojevanje članstva v novi stranki z imenovanjem na mesto podpredsednika Demokratov. Logar je tako na ustanovnem kongresu stranke dejal, naj gredo posamezniki, ki v članstvu v stranki vidijo bližnjico do funkcij, drugam. Kaloh je nato objavil javno pismo, v katerem trdi, da je Logar pogoje za sodelovanje v stranki postavljal njemu. Poleg tega je Logarja označil za slabega človeka, antidemokrata in vnaprejšnjo prevaro volivcev, ter obelodanil, da je iz pogovorov z njim razbral, da je namen nove stranke črpanje proračunskih sredstev. Zase Kaloh pravi, da je iz SDS izstopil iz samospoštovanja, za Logarja pa trdi, da je izstopil »iz bolne želje po oblasti«.