Ognjena POFF

Aktualno-politična novica
17. 6. 2022 - 15.00
 / OFF

Začetek sodnega procesa o izročitvi Assangea Združenim državam Amerike
 / 24. 2. 2020
Britanska notranja ministrica Priti Patel je odobrila izročitev ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea Združenim državam Amerike. Patel je s tem sledila aprilski odločitvi magistratskega sodišča v Westminstru v Londonu, ki je dovolilo izgon novinarja. Odločilo je, da so ZDA dale zadostna pravna zagotovila, da bosta postopek in pripor na drugi strani Atlantika poštena in bosta zadostila izpolnjevanju osnovnih človekovih pravic. Assangeu, ki ima zdaj 14 dni časa za pritožbo, v ZDA grozi sodni pregon zaradi objave tajnih dokumentov ameriške vojske in diplomacije v letu 2010. Med drugim je v Ameriki obtožen vohunjenja, obsojen pa je lahko na do 175 let zapora. Na današnji novinarski konferenci je žena Juliana Assangea Stella Morris napovedala pritožbo.  

Izjava

Brazilska policija je sporočila, da je v preiskavi o izginotju britanskega novinarja Doma Phillipsa in brazilskega strokovnjaka za staroselce Bruna Pereira našla njune posmrtne ostanke. V zvezi s primerom sta bila aretirana dva brata, Amarildo in Oseney da Costa de Oliveira, vendar je zločin priznal samo Amarildo, ribič, ki se je sprl s Pereirom. Osumljenec je priznal, da je pogrešana ustrelil, in policijo odpeljal na kraj, kjer je zakopal trupli. Novinar Phillips je s pomočjo Pereire med drugim raziskoval nelegalno ribištvo na ozemlju staroselcev, proti kateremu se borijo tamkajšnji prebivalci. Raziskovalca sta bila umorjena na območju brazilske Amazonije blizu meje s Perujem in Kolumbijo, ki ga nezakonito izkoriščajo gozdarji, rudarji in lovci.

Svetovna trgovinska organizacija je sprejela paket dogovorov, s katerim želi nasloviti povišane cene hrane po svetu. Predmet dolgoletnih pogajanj so bile ribiške subvencije, ki spodbujajo čezmerni ribolov. Doseženi dogovor je precej manj ambiciozen od prvotnih predlogov, so se pa s tem zaključila pogajanja, ki so trajala od leta 2001. Naslednja pomembna točka je opustitev patenta za cepivo proti covidu-19. Dogovor ne omogoča suspenza patentov za cepiva, temveč omogoča vladam, da izdajo obvezno licenco domačim proizvajalcem, ki pa morajo za to tudi plačati lastnikom patenta. Opustitvi patentov sta zaradi močnih farmacevtskih sektorjev nasprotovala predvsem Združeno kraljestvo in Švica. Dogovor tako na primer ne vključuje vseh medicinskih pripomočkov za zdravljenje in testiranje koronavirusa. Ministri članic so naslovili tudi krizo preskrbe s hrano zaradi vojne v Ukrajini in dosegli dogovor, da se ne bodo uvajale izvozne omejitve, ki bi lahko ogrozile OZN-ove programe pomoči v hrani. 

V Indiji se že tretji dan stopnjujejo množični protesti proti novemu vojaškemu nabornemu sistemu, imenovanemu Agnipath, kar v hindiju pomeni »ognjena pot«. Indijska vlada namerava z reformo rekrutirati ljudi med sedemnajstim in enaindvajsetim letom za obdobje štirih let. Do zdaj je bila starostna meja enaindvajset let. Po tem času bo stalno zaposlitev v vojski dobila samo četrtina vseh mladih rekrutov, kar glede na načrte vojske za letos pomeni 46 tisoč novih vojakov. Kandidati, ki bodo morali po štirih letih vojsko zapustiti, ne bodo upravičeni do izplačevanja pokojnine. Vlada želi z novim sistemom pomladiti vojsko in zmanjšati izdatke za plače ter pokojnine, s tem pa zagotoviti več sredstev za tehnološko nadgradnjo vojske. Zaposlitev v vojski je za mnoge pomenila redno zaposlitev in socialno varnost, po mnenju protestnikov pa nova vojaška reforma oboje odpravlja. Ljudje so v znak nezadovoljstva in iz strahu pred rastočo brezposelnostjo v državi zažigali vagone in policijo obmetavali s kamni. Razmere so se še posebej zaostrile v vzhodni državi Bihar, kjer so protestniki za več ur blokirali avtoceste in železniške proge. Na ceste je bilo poslanih skoraj 25 tisoč policistov.   

Evropska komisija se je odločila, da bo Evropskemu svetu predlagala, naj se Ukrajini in Moldaviji podeli status kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Najbolj seveda odmeva možnost podelitve statusa Ukrajini, ki naj bi se ji s tem zagotovila, če citiramo predsednico Komisije Ursulo von der Leyen, »evropska perspektiva«. O predlogu Komisije bodo odločali voditelji držav članic prihodnji četrtek in petek; podelitvi statusa Ukrajini naj bi bili najbolj nenaklonjeni Danska in Portugalska. Slovenski premier Robert Golob je na obisku v Bruslju sporočil, da slovenska vlada predlog Komisije podpira. 

V Franciji se je s poravnavo v višini 1,2 milijarde evrov uradno zaključil postopek proti francoski podružnici McDonaldsa, ki je bil po pritožbi sindikatov leta 2016 obtožen davčne prevare. Po dogovoru, ki je bil sprejet že maja, potrjen pa včeraj, bo podjetje državi plačalo poravnino in se s tem izognilo sodnemu pregonu. McDonalds je med letoma 2009 in 2020 skrival dobiček z izplačevanjem zneskov matičnemu podjetju v davčni oazi Luksemburg, s tem pa plačal manjši delež davkov v Franciji. Državo naj bi podjetje ogoljufalo za 75 milijonov evrov na leto. 

Bolgarski parlament je izglasoval odstavitev predsednika parlamenta Nikole Minčeva. Opozicija in stranka Obstaja takšen narod, ki je iz koalicije izstopila prejšnji teden, sta Minčeva obtožili neupoštevanja parlamentarnih pravil. Parlamentarno krizo je sprožila sredina obravnava o Severni Makedoniji, na kateri Minčev ni dovolil razkritja tajnih dokumentov, ki so domnevno povezani z ravnanjem premiera Kirila Petkova. Bolgarija v Evropski uniji uporablja pravico do veta, s katero zaradi spora o bolgarski manjšini Severni Makedoniji preprečuje, da bi se začel postopek njene pridružitve EU. Zaupni dokumenti, ki parlamentu niso bili predočeni, naj bi pričali o spremembi premierjevega stališča glede pridružitve Severne Makedonije. Odstavitev predsednika parlamenta je slab znak za bolgarsko vlado pod vodstvom Petkova, ki jo v sredo čaka glasovanje o nezaupnici.

kragujevac
1541 delavcev Fiatove tovarne postalo tehnološki višek
 / 7. 6. 2022
Potem ko so pogajanja med vlado, vodstvom podjetja in sindikati propadla, delavci tovarne Fiat v Kragujevcu v Srbiji protestirajo. Najprej so se zbrali pred mestno hišo v Kragujevcu, nato pa so ob pol dveh začeli blokirati avtocesto od Kragujevca proti Beogradu. Fiat želi tovarno v Kragujevcu do leta 2024 prenoviti, tako da bi začela proizvajati električne avtomobile, do takrat pa podjetje ne potrebuje vseh delavcev, ki v tovarni delajo zdaj. Uprava tovarne je presežnim delavcem ponudila, da se za dve leti zaposlijo v kateri od tujih tovarn avtomobilskega konglomerata Stellantis, lastnika Fiata, ali pa da se jim prekine delovno razmerje z odpravnino. Glavna točka spora je odpravnina za tiste delavce, ki ne bodo sprejeli dela v eni od tovarn Stellantisa v tujini. 

Aktualni primer Selee in Marinbluja – kaj porečejo pristojni organi?
 / 15. 6. 2022
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je po inšpekcijskem pregledu v obratu družbe Marinblu, znani po hudih kršitvah delavskih pravic, ugotovila higiensko-tehnične pomanjkljivosti. V obratu ponudnika morske hrane niso bile izpolnjene zahteve glede ustreznosti prostorov za preoblačenje, neustrezno sta se izvajala tudi vodenje evidenc in obvladovanje škodljivcev. Obrat na splošno ni bil primerno vzdrževan, higiena prostorov ni bila zagotovljena. V času pregleda uprave je bilo že izvedeno čiščenje prostorov in opreme, ostale nepravilnosti pa se bodo morale odpraviti v skladu z ureditveno odločbo, ki jo bo izrekel veterinar. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.