Novi ameriški predsednik Joe Biden je po prisegi na položaj podpisal 17 izvršilnih ukazov. Odpravil je kopico ukrepov republikanskega predhodnika Donalda Trumpa. Med drugim je ZDA vrnil v Svetovno zdravstveno organizacijo in v pariški podnebni sporazum. Odvzel je tudi dovoljenje za gradnjo in delovanje naftovoda Keystone XL, ki dostavlja nafto iz Kanade v Mehiški zaliv ter zaostril standarde glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Preklical je gradnjo zidu ob mehiški meji in odpravil Trumpovo prepoved vstopa v ZDA državljanom muslimanskih držav. Napovedani izvršilni ukazi vključujejo preklic prepovedi služenja vojaškega roka transspolnim Američanov in razveljavitev politike, ki blokira ameriško financiranje tujih programov, ki med drugim izvajajo splav.

Egipt in Katar sta napovedala, da končujeta triletni spor, in izrazila željo po otoplitvi diplomatskih odnosov. Po tem, ko je blok arabskih držav izoliral Katar, ker so ga obtožile financiranja islamskih militarnih organizacij, tudi v Egiptu, si več zaveznikov Savdske Arabije prizadeva za ponovno vzpostavitev diplomatskega odnosa s Katarjem. Diplomatske odnose je prva vzpostavila Savdska Arabija, sprožilka spora, saj se je 3-letna blokada izkazala za neučinkovito. Primer vzpostavljanja odnosov predstavlja načrtovanje ponovne vzpostavitve letalskih povezav Qatar Airways z Aleksandrijo, potniška letala EgyptAir pa so v ponedeljek letela v Doho in nazaj. Tudi Bahrajn in Združeni arabski emirati težijo k ponovnemu odprtju zračnega prostora, Savdska Arabija pa bo kmalu ponovno odprla veleposlaništvo v Katarju. 

Grški parlament je z veliko večino potrdil zakonodajo o podaljšanju teritorialnih voda države vzdolž njene zahodne obale s šestih na dvanajst navtičnih milj, torej z enajstih kilometrov na dvaindvajset kilometrov. Vse stranke so podprle vladni predlog, izjema pa je opozicijska Grška komunistična stranka, ki se je glasovanja vzdržala. Zakonodaja je v skladu s konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki je leta 1982 določila, da smejo teritorialne vode segati največ dvanajst morskih milj od obale. Turčija, ki te konvencije ne priznava, od leta 1995 v tej širitvi uradno vidi razlog za vojno. Državi se bosta sicer v ponedeljek na vnaprej pripravljenih pogovorih pogajali o pomorskih zahtevkih v Egejskem morju. Ta pogajanja bodo prva po letu 2016, nastala so kot posledica pritiska članic EU in ZDA, naj se ta spor razreši. Širitev grške zahodne morske meje sicer neposredno ne vpliva na spor o pomorski meji s Turčijo na vzhodu, vendar Turčijo moti kakršnokoli grško upoštevanje konvencije Združenih narodov. Grčija želi na pogajanjih obravnavati le razmejitev morskih con v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju, Turčija pa meni, da bi bilo primerno pogledati še zračni prostor in status nekaterih otokov v Egejskem morju.

Francoski študentje na ulicah zahtevajo ponovno vrnitev v študijske klopi. Z željo po zaustavitvi širjenja virusa je vlada oktobra odredila zaprtje univerz, zaradi česar se je pred ministrstvom za šolstvo zbralo na stotine študentov z napisi ‘ne bomo žrtvovana generacija’ ter prosilo za vladno pomoč ogroženim študentom. Študentje opozarjajo na porast števila samomorov in finančnih težav študentov, ki so v času pandemije posledica odrezanosti od prijateljev, profesorjev in zaposlitvenih možnosti. Vlada sicer priznava, da zaostritev ukrepov vpliva na duševno zdravje mladostnikov. Zato je navkljub zaostritvi policijske ure premier Jean Castex omogočil ponovno vrnitev študentov prvega letnika v razrede, a študentje zatrjujejo, da zgolj takšni ukrepi ne morejo rešiti težave.

V torek se bodo v šole vrnili učenci prvega triletja in vrtčevski otroci, študentom pa bo omogočeno opravljanje laboratorijskih vaj. Ukrepi se bodo sprostili v devetih regijah z najboljšo epidemiološko sliko. V osrednjeslovenski, gorenjski, primorsko-notranjski, obalno-kraški, koroški, podravski, pomurski, savinjski in zasavski bo pouk potekal po skupinah, ki se med seboj ne bodo mešale, njihovo velikost pa bodo določili ravnatelji. Vsi zaposleni bodo v ponedeljek testirani. Učitelji bodo morali ves čas nositi maske, učenci pa le na hodnikih. Učenci se bodo morali med odmori zadrževati v svojih  učilnicah. Ministrica za šolstvo Simona Kustec pojasni podrobnosti o izvajanju interesnih in športnih dejavnosti.

izjava 

Pogoje za sproščanje v posavski, goriški in jugovzhodni regiji bodo ponovno preverili v torek ali sredo. 

Zaradi sedmega protikoronskega zakona, ki se nanaša na prisilno upokojevanje starejših delavcev, so sindikati vložili ustavno presojo. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je ob tem ostro obsodila zakon, ki naj bi bil ustavno sporen, saj naj bi grobo posegal v sistemsko zakonodajo, pa tudi v pokojninski sistem. Sindikati opozarjajo, da bodo delavci, ki so dopolnili 65 let in imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe, upravičeni le do 29,5 odstotkov pokojninske osnove. Ta ukrep je po mnenju sindikatov nesorazmeren in bo vplival tudi na proračun ter na pokojninsko in zdravstveno blagajno. Od januarja je namreč mogoče odpustiti delavca, ki je dosegel pogoje za upokojitev, in sicer brez navajanja drugih razlogov. Odvetnik sindikalnih central Iztok Ščernjavič meni, da gre pri tej ureditvi za kršenje ustavnih načel pravne države in zlorabe nujnega zakonodajnega postopka in da naj bi šlo za diskriminatorno obravnavanje človeka glede na njegovo starost. Zato sindikati predlagajo začasno zadržanje teh določb.

OFF zaključujemo z novico iz Predsedniške palače, kjer je predsednik republike Radiu Študent podelil zahvalo za več kot polstoletno opravljanje civilno-družbenega in kulturno-izobraževalnega poslanstva. Pahor je izpostavil tudi vlogo Radia Študent pri nekaterih dogodkih pred nekaj desetletji, ki pa so danes daleč v preteklosti. Zahvalo so prevzeli direktorica RŠ Ana Kandare, odgovorni urednik Matjaž Zorec in urednika UR Hana Radilovič ter RKHV Vid Bešter. Ob tej priložnosti je Pahor našim poslušalcem povedal, da:

izjava 

 OFF sta pripravili vajenki Hana in Nicol z Geino pomočjo. 

izjava