Palestine Action OFFed
Surinamski parlament je z dvotretjinsko večino za predsednico države izglasoval Jennifer Geerlings-Simons. Vodja Narodne demokratske stranke, Geerlings-Simons, je bila edina kandidatka za mesto predsednice, potem ko preostale stranke niso predlagale kandidata. V Surinamu predsednika države izglasuje 51-članski parlament, demokratska stranka pa je konec maja s petimi strankami sklenila sporazum, s katerim se je oblikovala koalicija, ki ima 34 sedežev. Na majskih parlamentarnih volitvah je demokratska stranka osvojila 18 sedežev, Progresivna reformistična stranka odhajajočega predsednika Chandrikapersada Santokhija pa 17. Geerlings-Simons bo kot prva predsednica države zaprisegla naslednji teden.
Londonsko višje sodišče je zavrnilo zahtevo skupine Palestine Action za začasno ustavitev prepovedi na podlagi protiterorističnih zakonov. Britanski parlament je s 385 glasovi za in 26 proti propalestinsko organizacijo, ki se bori proti orožarski industriji v Združenem kraljestvu, razglasil za teroristično organizacijo. Skupina je oznako in prepoved delovanja izpodbijala na prizivnem sodišču, ki je pritožbo zavrnilo. Prepoved je v veljavo stopila v soboto, zaradi česar je izražanje podpore skupini postalo kaznivo dejanje, članstvo v organizaciji ali podpora njej pa se kaznuje z do 14 leti zapora. V Londonu se je po odločitvi sodišča zbralo več protestnikov, ki so nasprotovali prepovedi delovanja skupine, demonstranti pa so vzklikali »nasprotujem genocidu, podpiram Palestine Action«. Zaradi podpore skupini je policija aretirala 29 protestnikov na podlagi zakona o terorizmu iz leta 2000. Parlament je prepoved izglasoval po akciji skupine, v kateri so člani vdrli v vojaško oporišče britanske vojske in z rdečo barvo poškropili dve letali v znak nasprotovanja britanski podpori genocidni tvorbi Izrael.
Poljska vlada je uvedla začasni nadzor na mejah z Nemčijo in Litvo. Odločitev je vlada sprejela prejšnji torek, predsednik vlade Donald Tusk pa je odločitev pojasnil, češ da se je povečalo število nezakonitih prehodov meje, in jo utemeljil na podlagi poročil, da nemške oblasti na meji s Poljsko izvajajo nezakonito vračanje migrantov.
Turška policija je pridržala enajst ljudi, med drugim tri župane iz vrst Republikanske ljudske stranke, znane kot CHP. Istanbulsko tožilstvo je sporočilo, da so župana Adane Zeydana Karalarja, župana Antalye Muhittina Böceka in župana Adiyamane Abdurrahmana Tutdereja pridržali zaradi obtožb o izsiljevanju. Prejšnji teden je državna policija v okviru preiskave korupcije, prirejanja razpisov in goljufij pridržala 157 ljudi, med drugim člane opozicijskih strank in nekdanjega župana Izmirja iz CHP Tunca Soyerja. Marca je turška policija aretirala istanbulskega župana in predsedniškega kandidata stranke CHP Ekrema Imamoğluja, zoper katerega je državno tožilstvo izdalo nalog za aretacijo zaradi suma korupcije ter terorističnih povezav. Pred tem je Univerza v Istanbulu Imamoğluju razveljavila diplomo, ki je po turški zakonodaji pogoj za legitimno kandidaturo na volitvah. Oblasti so ukazale štiridnevno prepoved združevanja, a so se kljub temu v številnih mestih po državi odvili protivladni protesti.
Kenijska policija je pred vsakoletnimi protesti, zaradi datuma znanimi kot Saba, saba oziroma sedem, sedem, blokirala glavne ceste v prestolnico Nairobi. Protesti potekajo od leta 1990, ko so Kenijci na ulicah zahtevali ponovno uvedbo večstrankarske demokracije. Protest sledi demonstracijam po smrti učitelja in do oblasti kritičnega blogerja Alberta Ojwanga , ki je umrl v priporu. Konec junija se je nato na ulicah Nairobija zbralo več tisoč protestnikov, ki so obeležili eno leto poboja več kot 60 ljudi, ki jih je na lanskih protivladnih protestih ubila policija. Povod za lanske proteste je bil finančni zakon predsednika Williama Ruta.
Državni zbor je s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog stranke Levica za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Predlog so podprli poslanci koalicijskih Socialnih demokratov in Levice ter opozicijskih Nove Slovenije in Slovenske demokratske stranke. Podprli so ga tudi Dejan Kaloh, Tine Novak in Mojca Šetinc Pašek. Proti predlogu so glasovali vsi poslanci Gibanja Svobode, Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš. Referendumsko vprašanje sicer nezavezujočega posvetovalnega referenduma se bo glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP-ja letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov? Državnozborski odbor za obrambo je prejšnji ponedeljek zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma in izglasoval, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Pred dvema tednoma je vodja neustanovljene stranke Mi, Socialisti! Kordiš v parlament vložil pet tisoč podpisov v podporo predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju vojaških izdatkov. Po glasovanju v državnem zboru je predsednik vlade Robert Golob naznanil, da bodo v Gibanju Svoboda vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o članstvu v severnoatlantskem zavezništvu Nato. Premier Golob je odločitev pojasnil, češ da je to pravo vprašanje za državljane, saj ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Svobodin predlog sta podprla vodji poslanskih skupin ostalih dveh koalicijskih strank Jani Prednik iz SD-ja in Matej Tašner Vatovec iz vrst Levice. Na nedavnem vrhu severnoatlantskega zavezništva Nato so voditelji držav članic prikimali dvigu vojaških izdatkov na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035, premier Golob pa je po vrhu dejal, da Slovenija ostaja zavezana k dvigu na tri odstotke BDP-ja. V začetku junija je državni zbor sprejel resolucijo o razvoju slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva dvig vojaških izdatkov na tri odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2030.
Državni zbor je soglasno sprejel novelo Zakona o osnovni šoli, ki kot obvezni predmet uvaja informatiko in digitalne tehnologije. Novela uvaja vzgojni opomin kot ukrep ob hujših ali ponavljajočih se kršitvah in dopolnilni pouk za romsko skupnost. Ureja organizacijo šolskih prevozov med lokalno šolo in lokalno skupnostjo, ki bo imela po novem več avtonomije pri organizaciji prevozov. Za otroke s posebnimi potrebami v ogroženem stanju mora biti zagotovljen prevoz s spremljevalcem. Novela vpeljuje tudi možnost ugovora na obvestilo o zaključnih ocenah, ureja odločanje glede ponavljanja razreda za učence od tretjega do šestega razreda in omogoča, da lahko otroci s posebnimi potrebami med šolskim letom uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu.
Ostajamo na Šubičevi. Državni zbor je izglasoval, da razpis zakonodajnega referenduma o noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ni dopusten. Za predlog sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma, ki ga je predlagala koalicija, je glasovalo 53 poslancev, proti jih je glasovalo 33. V koaliciji so pojasnili, da 90. člen ustave ne dopušča referendumov za zakone, ki odpravljajo protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Koalicijske stranke so konec junija v državni zbor vložile novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo, s katero se odpravlja neskladnost delov zakona z ustavo. Novela ureja dostop do možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo za samske ženske in ženske v istospolnih zvezah ter odpravlja prepoved hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic. Ustavno sodišče je novembra lani presodilo, da je ureditev, ki samskim ženskam in ženskam v istospolnih razmerjih onemogoča oploditev z biomedicinsko pomočjo, neustavna. Po mnenju sodišča je bila ureditev neustavna, saj tem osebam prepoveduje oploditev izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu, kar je neskladno s pravico do nediskriminatorne obravnave.
Komisija za preprečevanje korupcije, znana kot KPK, je poslancu Gibanja Svoboda Miroslavu Gregoriču izrekla globo v višini 400 evrov zaradi neporočanja o spremembi vloge v družinskem podjetju. KPK je zoper Gregoriča vodila prekrškovni postopek, saj državnemu zboru v osmih dneh ni posredoval podatka, da je 6. januarja letos prenehal biti prokurist v gospodarski družbi CYCLOPET Radiofarmaki in diagnostika. Na KPK-ju so pojasnili tudi, da komisija ni mogla sprožiti prekrškovnih postopkov zoper Gregoriča zaradi njegovega neporočanja o hkratnem opravljanju funkcije poslanca in prokurista ob prevzemu poslanskega položaja leta 2022. Po pojasnilih komisije sta namreč minili več kot dve leti, kar je zakonski rok za uvedbo prekrškovnega postopka, nezdružljivost pa je poslanec odpravil.
Dodaj komentar
Komentiraj