Izraelska vojska je z dvema tankoma vdrla v oporišče Začasnih sil Združenih narodov v Libanonu, znanih tudi kot Unifil. Iz mirovne misije modrih čelad so sporočili, da sta tanka porušila glavna vrata v bazo in na silo vdrla vanjo. Po umiku obeh tankov so sto metrov od baze izraelski vojaki odvrgli bombo, ki je v bazo prinesla dim, zaradi katerega je 15 članov osebja baze potrebovalo medicinsko oskrbo, čeprav so nosili plinske maske. Mirovna misija za napad z bojnim plinom ni neposredno obtožila izraelske vojske. Prav tako ni razkrila, uporabo katerega strupenega plina sumi. Predstavnik izraelske vojske za tujino Nadav Šošani glumi, da tankisti niso napadli baze Združenih narodov, ampak so vanjo bežali pred borci gibanja Hezbolah. Priznal je, da je dim povzročila izraelska vojska, vendar trdi, da je šlo za dimno bombo, namenjeno zakrivanju evakuacije ranjencev, in ne za bojni plin. Izraelska vojska baze mirovne misije Združenih narodov v Libanonu sicer napada že od četrtka. Pred tem napadom je že ranila pet pripadnikov enot Združenih narodov. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je generalnega sekretarja Združenih narodov Antónia Guterresa pozval, naj izvede umik modrih čelad iz Libanona, češ da predstavljajo živi ščit za Hezbolah, katerega borci se pred agresorskimi vojaki sicer ne umikajo v baze Združenih narodov. Mirovno misijo Združenih narodov je v Libanon poslal Varnostni svet marca leta 1978 po izraelski invaziji v Libanon. Njen prvotni namen je bil zagotoviti umik izraelskih vojakov in nato vzpostaviti nadzor libanonske vlade nad južnim delom države. V mirovni misiji sodeluje okrog 10 tisoč modrih čelad, največ iz Indonezije, Italije in Indije. Več v OFFsajdu.

Libanonsko protisionistično gibanje Hezbolah je izvedlo napad z droni na izraelsko vojaško bazo v bližini mesta Binjamina južno od mesta Hajfa. V bazi je stacionirana Golanska brigada, ki velja za elitno enoto redne izraelske vojske. Hezbolahovi droni so po navedbah izraelske vojske ubili štiri in ranili več kot 60 vojakov. Sirene za alarm se pred napadom niso oglasile. Iz Hezbolaha so sporočili, da so raketirali tudi izraelsko logistično bazo Tsnobar na okupiranem Golanskem višavju, ki oskrbuje Golansko brigado.

Medtem ko izraelska vojska agresijo širi nad Združene narode, Združene države Amerike samo povečujejo svojo podporo genocidnemu kolonialnemu projektu. Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je odobril nastanitev ameriških vojakov v Izraelu. V Izrael namreč pošiljajo dodatne protiraketne sisteme THAAD, s katerimi bodo upravljali ameriški vojaki. Za upravljanje ene baterije sistema THAAD je predvidena posadka približno stotih vojakov. Ameriška vojska je že sodelovala v obrambi Izraela pred dvema iranskima raketiranjema, vendar sta pri tem sodelovala letalstvo in mornarica, ki sta stacionirana zunaj Izraela.

Izraelska vojska je bombardirala begunsko taborišče Nusejrat v osrednji Gazi in ubila vsaj dvajset ljudi. V bombardiranju bolnišnice Al Aksa je ubila štiri Palestince. V Nusejratu so izraelski tanki obstreljevali šolo, ki je služila kot zavetišče za begunce iz drugih delov enklave. Pri tem je po informacijah agencije Združenih narodov za palestinske begunce ubila vsaj 20 ljudi. V zadnjem dnevu je izraelska vojska ubila 62 ljudi v Gazi, od tega deset v centru za razdeljevanje hrane v begunskem taborišču Džabalija na severu Gaze. Palestinski ambasador Madžed Bamja, namestnik stalnega opazovalca pri Združenih narodih, je pred tem sporočil, da izraelska okupatorska vojska Džabalijo oblega že deset dni. Z ministrstva za zdravje v Gazi so sporočili, da je v tem času genocidna okupatorska vojska ubila vsaj dvesto ljudi v taborišču. Predstavnik palestinskega Hamasa v Libanonu Osama Hamdan je povedal, da izraelska vojska ves ta čas blokira dobavo hrane v taborišče. Kot poroča Al Džazira, je na širšem območju severa enklave trenutno ujetih okrog 400 tisoč ljudi, ki jim je okupatorska vojska ukazala evakuacijo, a hkrati zaprla vse poti iz območja, na katerega se je nanašal ukaz. Bamja je situacijo opisal kot genocid znotraj genocida.

V prvem krogu parlamentarnih volitev v Litvi je največ glasov osvojila Socialdemokratska stranka z 19 odstotki. Sledijo ji Domovinska unija z 18 odstotki in nacionalistična Nemunska zora s 15 odstotki glasov. Parlamentarni prag je prestopilo šest strank. Med stranke se je v prvem krogu razdelilo 70 sedežev v 141 članskem parlamentu. 70 poslanskih mest se po proporcionalnem sistemu razdeli med kandidate po volilnih okrajih. Osem kandidatov v okrajih je bilo izvoljenih v prvem krogu, med njimi dva socialdemokrata in antisemitski voditelj Nemunske zore Remigijus Žemaitaitis. Preostalih 63 poslancev bodo Litvanci volili v drugem krogu 27. oktobra, ko bo znana končna sestava parlamenta. 

Islandski premier Bjarni Benediktsson je za november sklical predčasne volitve. Kot razlog navaja nestrinjanja znotraj koalicije glede zunanje, migracijske in energijske politike. Benediktssonova konzervativna Stranka neodvisnosti je vlado sestavljala v koaliciji z Levo-zelenim gibanjem in neoliberalno Progresivno stranko. Benediktsson je vodenje vlade prevzel aprila letos po odstopu premierke Katrín Jakobsdóttir iz Levo-zelenega gibanja, ki je po sedmih letih odstopila, da bi kandidirala na predsedniških volitvah, na katerih je nato izgubila. Desno-zelena koalicija treh strank je Islandijo vodila od parlamentarnih volitev 2017.

Več kot 10 tisoč ljudi je v Madridu protestiralo proti visokim najemninam. Od vlade so protestniki zahtevali regulacijo oddajanja stanovanj in omejitev višine najemnin. Proti kratkoročnemu oddajanju stanovanj turistom so protestirali tudi v Barceloni, na Kanarskih otokih in v Málagi, kjer morajo sezonski delavci v turizmu zaradi turistične okupacije stanovanj spati v prikolicah in avtomobilih. V Barceloni so protestirali tudi proti jadralni regati Ameriškega pokala, ki ta mesec poteka v Barceloni, in ki ji protestniki pripisujejo dodatno spodbujanje turizma in s tem dviganja najemnin.

Poslanka Slovenske demokratske stranke v Državnem zboru Eva Irgl je na svojem Facebook profilu obelodanila svoj izstop iz stranke. Svojo odločitev je le megleno pojasnila s potrebo po sodelovanju in preseganju delitev ter sovražne atmosfere. Irgl je bila članica SDS dvajset let. Izstop Eve Irgl sledi izstopu poslanca Anžeta Logarja prejšnjo sredo. Logar je po izstopu napovedal ustanovitev nove stranke in zavrnil poziv vodje SDS Janeza Janše, naj vrne poslanski mandat. Izvršni odbor stranke je februarja poslanski skupini predlagal podpis izjave, s katero bi se zavezali, da bodo do konca mandata delovali kot člani SDS. Izjave Irgl in Logar nista podpisala. Poleg njunega je manjkal tudi podpis Dejana Kaloha, ki je za Slovensko tiskovno agencijo dejal, da bo odločitev o izstopu iz stranke sprejel po pogovoru z Logarjem. Poslanska skupina SDS je zaradi nepodpisa izjave vsem trem odvzela članstva v delovnih telesih Državnega zbora.

Predstavniki Gibanja za pravice Palestincev, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, Civilnodružbene iniciative za Palestino in gibanja Študentke in študenti za svobodno Palestino so na tiskovni konferenci predstavili peticijo vladi za ukrepanje proti genocidu v Gazi. Zahtevajo embargo na orožje, vključno s prepovedjo tranzita, prekinitev diplomatskih stikov, vzpostavitev parlamentarne preiskovalne komisije za ugotavljanje nezakonitosti sodelovanja z Izraelom, pridružitev tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu in gospodarske sankcije proti Izraelu. Izpostavljajo, da je Slovenija k temu zavezana kot podpisnica Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. Peticiji se skupno pridružuje 66 organizacij.