PC OFF

Aktualno-politična novica
6. 12. 2021 - 15.00
 / OFF

Vojaški državni udar v Mjanmaru, aretacije političnih voditeljev in protestnikov
 / 5. 2. 2021
Odstavljena mjanmarska voditeljica vlade Aung San Su Či je bila obsojena na štiri leta zapora. Posebno sodišče jo je spoznalo za krivo pozivanja k uporu proti vojski, ki je februarja letos nasilno prevzela vodenje države, in kršenja ukrepov za preprečevanje epidemije novega koronavirusa. Zaradi istih obtožb je bil na štiriletno zaporno kazen obsojen tudi bivši predsednik države Win Myint. To je prva obsodba proti Aung San Su Či, obtožena je tudi korupcije, kršenja zakona, ki ščiti državne skrivnosti, in uporabe voki-tokija brez licence v dnevih po državnem udaru. 

Na predsedniških volitvah v Gambiji je bil s 53 odstotki glasov ponovno izvoljen Adama Barrow. Barrow je bil prvič izvoljen leta 2016 kot protikandidat dolgoletnemu predsedniku Yahyu Jammehi, ki takrat poraza ni sprejel in je bil leto kasneje primoran zapustiti državo. Jammeh je prevzel oblast leta 1994 z državnim udarom in vladal 22 let, zato so tokratne predsedniške volitve označene kot pomembne za državno stabilnost. Barrow se je pred kampanjo zavzel za sojenje proti svojemu predhodniku, ki je obtožen kršenja človekovih pravic in korupcije, vendar se je kasneje povezal z njegovo staro stranko, da bi imel večje možnosti za izvolitev. Opozicija rezultatov včerajšnjih predsedniških volitev ne sprejema, moti jo predvsem pozna oziroma zakasnela oznanitev rezultatov in visoka volilna udeležba v primerjavi z registriranimi volivci. 

Nezaupnica proti premierju Salomonovih otokov Manassehu Sogvaru v parlamentu ni bila izglasovana - premierja je podprlo 32 poslancev, 15 je glasovalo proti njemu. Glasovanje o nezaupnici je po nasilnih protestih pred dvema tednoma zahtevala opozicija. Za obvladovanje nemirov, med katerimi je bilo požganih več objektov v kitajski četrti prestolnice, je vlada na pomoč poklicala tudi avstralsko policijo. Opozicija in protestniki Sogvaru očitajo, da deluje v interesu Kitajske ter mora zaradi naklonjenosti tuji sili odstopiti. Leta 2019 so se Salomonovi otoki namreč diplomatsko približali Ljudski republiki Kitajski, s tem ko so umaknili priznavanje oblasti na Tajvanu kot kitajske vlade. Novembrske proteste je vodila najbolj poseljena provinca Salomonovih otokov Malaita, ki je centralno oblast obtožila zanemarjanja province, premierja pa naklonjenosti Ljudski republiki Kitajski.  

V indijski zvezni deželi Nagaland je indijska vojska v streljanju na avtobus rudniških delavcev ubila 15 ljudi. Indijske oblasti so incident označile za pomoto in se zanj opravičujejo. Vojaška enota naj bi avtobus civilistov zamenjala za pripadnike uporniške skupine Nacionalni socialistični svet Nagalada. Vojska na tem območju deluje s širokimi pristojnostmi uporabe sile, ki ji jih podeljuje poseben zakon. To je sicer zgolj eno izmed območij v Indiji, kjer država ne obvladuje ozemlja z regularnimi policijskimi silami. Predvsem na severozahodu Indije, kjer leži Nagaland, deluje več maoističnih in separatističnih gverilskih skupin. 

Novi kandidat za francoskega predsednika Eric Zemmour je s prvim shodom v slogu Donalda Trumpa uradno otvoril svojo kampanjo. Shod v Parizu, ki se ga je udeležilo okoli 10 tisoč ljudi, pa se ni odvil mirno. Najprej se je nekdo pognal iz množice na oder in napadel predsedniškega kandidata, kasneje je prišlo do fizičnega obračuna med Zemmourjevimi podporniki in protestniki, ki so nasprotovali kandidatovemu rasističnemu programu. Poškodovanih je bilo pet protestnikov. Zemmourjeva stranka se imenuje Reconquête ! - ime spominja na rekonkvisto, ki je oznaka za več sto let dolg proces krščanskega osvajanja Iberskega polotoka izpod islama. V imenu se tako zrcali osnovna točka programa nekdanjega televizijskega voditelja. Predstavil se je kot kandidat z močno protimigrantsko pozicijo in se zaobljubil, da bo deportiral vsakega, ki se mu bo zavrnila prošnja za azil v Franciji. Kot pričakovano, je kritičen do medijev, napoveduje nižje davke za delavski razred in izstop iz Nata. Med drugim meni, da Francija ne bi smela biti podrejena odločitvam evropskih sodišč. 

O protestih proti rudarjenju litija v severozahodni Srbiji
 / 29. 11. 2021
V Srbiji so se konec tedna v več kot štiridesetih mestih zbrali protestniki, ki nasprotujejo zakonu o razlastitvi lastnikov zemljišč, s katerim naj bi vlada olajšala odprtje rudnika litija pod okriljem britansko-avstralske korporacije Rio Tinto. Protestniki so za dve uri zavzeli glavne prometnice v državi, v Beogradu so zaprli avtocesto blizu centra Sava in več mostov, mimo zapore so spuščali le reševalna vozila in vozila z majhnimi otroki. Zakon o razlastitvi je srbski parlament že sprejel, zdaj ga mora predsednik Aleksandar Vučić še podpisati. Če se bo to zgodilo, organizatorji napovedujejo nove proteste. Vzrok za množično nezadovoljstvo je tudi zakon o referendumu, ki ga je Vučić že podpisal in znižuje cenzus za referendum.  

Ustavno sodišče je odločilo, da je vladni odlok, ki je od zaposlenih v državni upravi zahteval pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Vlada bi morala takšno zahtevo urediti z zakonom o nalezljivih boleznih. Ker tega ni naredila, ni ravnala v skladu s 120. členom ustave, ki določa, da organizacijo državne uprave ureja zakon. Sodišče je pri tem posebej poudarilo, da ni odločalo, ali bi bilo cepljenje zaposlenih kot pogoj za opravljanje določenih dejavnosti ali poklicev sorazmeren ukrep. Glede tega vprašanja ostaja neopredeljeno, odločalo je samo, ali je imel vladni ukrep ustrezno zakonsko podlago. 

Igor Zorčič, predsednik državnega zbora, je novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja umaknil z dnevnega reda decembrske seje zaradi nepravilnosti na petkovi seji odbora za izobraževanje. Petkovo sejo je vodila predsednica odbora Iva Dimic, ki je kljub protestom opozicije nadaljevala z zasedanjem po deseti uri in tako dopustila, da je seja potekala dlje, kot je bilo predvideno. Zavrnila je možnost postopkovnih predlogov in koaliciji omogočila sprejetje spornih dopolnil k noveli, ki spreminjajo sestavo svetov izobraževalnih zavodov. Glede dopolnil se koalicija ni posvetovala s stroko, vložena pa so bila tik pred sejo in so bistveno spremenila prvotni predlog. Dogajanje na petkovi seji in odločitev Zorčiča komentira koordinator Levice Luka Mesec

Izjava

Več o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja lahko slišite v oddaji Akademskih 15, ki je na sporedu ob štirih.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness