Današnji OFF spet začenjamo v Ukrajini. Ukrajinske obrambne sile so odbile napade ruske vojske in tudi prevzele mesto Irpin  na zahodnem obrobju Kijeva, a ruska vojska še vedno obvladuje območje severno od ukrajinskega glavnega mesta. Ponoči je ukrajinska vojska poskušala odbiti napade na vzhodu države, v regiji Lugansk, v bližini mest Rubižne, Liščansk in Popasna. S tem so želeli preprečiti prehod ruskih sil čez to območje.

Danes se v Carigradu nadaljujejo pogajanja o končanju vojne. Ukrajinsko delegacijo vodita obrambni minister Oleksij Reznikov ter vodja urada predsednika države Mihajlo Podoljak. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je poudaril, da se bodo poskušala rešiti nujna humanitarna vprašanja, glavni cilj bo zagotovitev prekinitve ognja. Rusija med drugim zahteva, da Ukrajina opusti načrte o priključitvi v zvezo NATO, po besedah Zelenskega pa se je Ukrajina pripravljena pogovarjati tudi o nevtralnosti države, kar je ena ključnih zahtev Rusije na pogajanjih.

Vodilni neodvisni ruski časopis Nova Gazeta, solastnik katerega je tudi nekdanji predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov , bo začasno prenehal z izdajanjem. Za to potezo so se odločili, ker jih je ruski medijski regulator Roskomnadzor že drugič v tednu dni opozoril na nepravilnosti v poročanju. Kot sporen je Roskomnadzor označil članek, v katerem časopis nevladne organizacije ni označil za »tujega agenta«, kot je to v skladu z rusko zakonodajo. Če medij v roku enega leta dobi dve opozorili ali več, ga lahko sodišče ukine. Odgovorni urednik časopisa in lanski Nobelov nagrajenec za mir Dmitri Muratov je odločitev za prenehanje izdajanja označil kot rešitev uglednega medija pred nepovratnim zaprtjem. Vsebin časopis ne bo distribuiral do konca vojne v Ukrajini.

Latvija gre po poti Bolgarije in bo prenehala z izdajanjem tako imenovanih zlatih vizumov osebam, ki ne prihajajo iz Evropske unije. Zlate vizume, ki omogočajo petletno bivanje v državi in prosto gibanje znotraj schengenskega območja, so podeljevali osebam, ki so v državi kupile nepremičnino v vrednosti vsaj 250 tisoč ali investirale vsaj 50 tisoč evrov v latvijsko podjetje, ki je letno plačalo vsaj 40 tisoč evrov davka. Z novelo zakona želijo omejiti predvsem izdajo dovoljenj za bivanje Rusom in Belorusom. Zaradi vojne v Ukrajini je k temu koraku Latvijo pozvala tudi Evropska unija.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je zamenjal prvega moža državnega naftnega podjetja Petrobras, Joaquima Silvo e Luno. Razlog za menjavo v vodstvu je nezadovoljstvo brazilskega predsednika in njegove administracije zaradi napovedanega dviga cen pogonskih goriv, ki so posledica vojne v Ukrajini. Cene naj bi se dvignile za vsaj 25 odstotkov. Inflacija v južnoameriški državi presega deset odstotkov. Bolsonaro poskuša v kongresu doseči spremembo zakonodaje za znižanje cen goriva, prav tako pa naj bi razmišljal o uvedbi subvencij. O imenovanju novega vodje Petrobrasa bo sredi aprila odločal upravni odbor, Bolsonaro pa je za to mesto predlagal ekonomista Adriana Piresa. Oktobra so na sporedu v Braziliji predsedniške volitve, priljubljenost aktualnega brazilskega predsednika pa je zaradi slabega odziva na covid-19, ki je državo močno prizadel, močno padla. Največji tekmec Bolsonara bo nekdanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki mu je kandidaturo omogočila lanska odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi obsodbo v postopku zoper njega zaradi korupcije.

Floridski guverner Ron DeSantis, ki prihaja iz republikanskih vrst, je podpisal zakon o pravicah staršev v izobraževanju, ki prepoveduje pouk ali razpravo o homoseksualnosti v javnih osnovnih šolah oziroma od vrtca do tretjega razreda. Za starejše učence naj bi bil pouk o istospolnih zvezah prilagojen tako, da bo primeren njihovi starosti. Nasprotniki zakona menijo, da je ta namenjen prepovedi razprave o skupnosti LGBT v šolah.

Sindikat voznikov avtobusov je po nedavnem imenovanju novega direktorja mariborskega javnega podjetja Marprom  od ustanovitelja, Mestne občine Maribor, zahteval, da ta takoj preveri zakonitost delovanja nadzornikov podjetja. Po mnenju sindikata je nadzorni svet novega direktorja Ranka Šmigoca na to mesto imenoval, ne da bi se pred tem posvetoval s sindikatom ali pri tem upošteval voljo zaposlenih. Na mestu direktorja je bil zadnjih devet let Bernard Majhenič. Na nov razpis se je tudi tokrat prijavil, a je nadzorni svet za direktorja izbral Šmigoca, ki se na razpis ni prijavil.

Vlada Republike Slovenije je z mesta državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo razrešila Blaža Košoroka. Košorok je med glavnimi kandidati za prevzem vodenja Gen energije. Na ministrstvu je bdel nad področjem energetike, od leta 2012 do leta 2017 je vodil Holding Slovenske elektrarne, še pred tem pa je bil na čelu Termoelektrarne Toplarne Ljubljana. Z mesta generalnega direktorja Gen energije so nadzorniki pred mesecem dni razrešili dolgoletnega direktorja Martina Novšaka, ki je družbo vodil od leta 2005. Na njegovo razrešitev so se najbolj burno odzvali v mestnem svetu Mestne občine Krško. Svetniki menijo, da gre pri dogajanju v Gen energiji za politično kadrovanje in mešanje glavne vladne stranke v enega najpomembnejših gospodarskih stebrov države. Nadzorniki bodo o novem generalnem direktorju odločali jutri, po poročanju RTV pa naj bi na mizi imeli šest možnih kandidatov. Gen energija je lastnica slovenske polovice nuklearke v Krškem in tudi večinska lastnica družbe Gen-I.