Silvio Berlusconi se vrača. Tokrat kot koalicijski partner Giorgie Meloni. Na italijanskih parlamentarnih volitvah je zmagala desna koalicija strank Bratje Italije, Liga in Naprej Italija. Po delnih rezultatih volitev so Bratje Italije prejeli 26 odstotkov glasov, premierka bo tako postala predsednica stranke Giorgia Meloni. Celotna levosredinska koalicija je prejela 26 odstotkov glasov, kar je zanjo velik poraz. Sekretar centristične Demokratske stranke, ki je v levi koaliciji prejela največ glasov, je že napovedal odstop. Sledi Gibanje petih zvezd, ki je kandidiralo samostojno in bo po pričakovanjih v opoziciji. Na četrtem mestu pa je pristala skupna lista strank Živa Italija in Akcija. 

Švicarji so na referendumu sprejeli novo pokojninsko reformo. Gre za prvo podporo spremembe pokojninskega sistema v zadnji četrtini stoletja v Švici. Reforma predvideva zvišanje upokojitvene starosti za ženske s 64 na 65 let. Novosprejeti sistem naj bi temeljil na fleksibilnosti odločanja. Ta posameznikom omogoča, da sami izberejo, kdaj se želijo upokojiti. Če se želijo upokojiti predčasno, bi prejemali nižjo pokojnino. Reforma predvideva zvišanje davka na dodano vrednost s 7,7 na 8,1 odstotka, s čimer naj bi delno pokrili primanjkljaj v pokojninski blagajni. Švicarski parlament je sicer ključne ukrepe, ki vključujejo dvig DDV-ja, odobril že lani, a so takrat leve stranke in sindikati reformo kritizirali, češ da se ta izvaja na račun ženskih delavk. Večine volivcev to očitno ni zmotilo – rezultat je sicer bil tesen, reformo je podprlo 50,6 odstotka volivcev.

Avstrijska ljudska stranka je na volitvah deželnega parlamenta na Tirolskem zmagala, a izgubila 10 odstotnih točk glasov. Stranka je prejela 34 in pol odstotka glasov. Ljudska stranka, ki v deželi vlada že 77 let, sicer nikoli ni prejela manj kot 39 odstotkov glasov. Svoj rezultat so izboljšali socialdemokrati, ki so prejeli 19 odstotkov glasov, kar je približno toliko kot stranka Svobodnjakov. Zeleni, ki so doslej skupaj z Avstrijsko ljudsko stranko sestavljali deželno vlado, pa so prejeli osem odstotkov glasov. Vodilni kandidat Ljudske stranke Anton Mattle je pred volitvami sicer zavrnil sodelovanje s Svobodnjaki. 

Nemčija je ob obisku kanclerja Olafa Scholza v Združenih arabskih emiratih sklenila dogovor o energetski varnosti, ki predvideva uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz Emiratov v Nemčijo. Nemška energetska multinacionalka RWE  je z emiratskim državnim naftnim podjetjem podpisala dogovor o dobavi 137 tisoč kubičnih metrov utekočinjenega plina, ki bo dobavljen v nov terminal utekočinjenega plina v Brunsbüttlu v bližini Hamburga. Prva pošiljka plina naj bi v Nemčijo prispela decembra. Podpisani dogovor pa obsega tudi memorandum o nadaljnji dobavi v letu 2023, s katerim si Nemčija želi zagotoviti zemeljski plin zaradi izpada dobave ruskega plina. Še leta 2020 ga je iz Rusije dobila prek 50 milijard kubičnih metrov, dogovor z Emirati bo torej zadovoljil le manjši del energetskih potreb.

Energetski dogovor pa sta sklenila tudi Francija in Katar. Francoski energetski velikan Total je podpisal 1,5 milijarde evrov vreden sporazum s katarskim energetskim podjetjem QatarEnergy. V okviru dogovora je Total prevzel približno devetodstotni delež pri novem projektu razvoja južnega dela Severne kupole, največjega svetovnega plinskega nahajališča, ki si ga Katar deli z Iranom. Total je tako postal največji tuji partner pri projektu, v okviru katerega bo katarska država obdržala tričetrtinski lastniški delež. Total je glavni partner Katarja že pri izkoriščanju drugih delov plinskega polja.

Odcepljena somalska regija Somaliland bo predsedniške volitve preložila na naslednje leto. Volitve naj bi sicer potekale novembra, ko se izteče mandat sedanjega predsednika Museja Bihi Abdija. Preložitev volitev je predsednik prvič predstavil avgusta, ko so v regiji izbruhnili protesti. Abdi je kot razlog za zamik datuma volitev, ki bodo potekale julija naslednje leto, navedel, da izvedba volitev novembra letos ni mogoča zaradi časovnih, tehničnih in finančnih omejitev. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, a njegova odvisnost ni mednarodno priznana. Po krvavih protestih avgusta je ena od opozicijskih strank Wadani, ki je zagovarjala proteste, pozdravila novopredlagani datum.

Novinarji RTV Slovenija, združeni v koordinaciji novinarskih sindikatov, so pričeli z enodnevno opozorilno stavko, ki so jo napovedali pretekli teden. Novinarji vztrajajo pri stavkovnih zahtevah, ki so jih prvič postavili 23. maja. V okviru opozorilne stavke bodo potekali novinarska konferenca, zbor delavcev in shod za javno RTV. Mnoge vsebine RTV bodo  okrnjene, še vedno pa bodo poročali o izrednih dogodkih, s čimer bo zagotovljen zakonski minimum delovnega procesa. Zahteve stavkajočih povzame novinar informativnega programa Televizije Slovenija Nejc Furlan. 

 Furlan 1

Zaposleni na javni RTV so podobno stavkali že v preteklosti, a niso dosegli ničesar. 

 Furlan 2

Sočasno s stavko bo sicer potekala tudi seja programskega sveta. Na njej bodo obravnavali kadrovsko problematiko televizijskega informativnega programa, ki ga zaposleni zapuščajo. 

Milan Brglez je uradno vložil kandidaturo za predsednika republike s podpisi strank Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. Skupno ga je podprlo sedem poslancev iz stranke SD in 35 iz Gibanja svoboda, vključno s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Kandidaturo s podpisi štirih poslank in poslancev pa je oddal tudi kandidat Levice Miha Kordiš. Kandidati imajo za oddajo kandidature čas do srede, 28. septembra.

Foto: Jose Antonio, creative commons, gnu free documentation, wikipedia