Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev sta podpisala dogovor, po katerem naj bi do leta 2027 Azerbajdžan podvojil dobavo plina v Unijo. Dogovor je še eden od korakov za zmanjševanje odvisnosti Evrope od uvoza ruskih energentov po ruski invaziji v Ukrajini. Že letos naj bi Azerbajdžan izvozil dodatne 4 milijarde kubičnih metrov plina, lani je v Unijo izvozil dobrih 8 milijard kubičnih metrov. Dogovor predvideva tudi povečanje kapacitet Južnega plinskega koridorja, ki poteka od azerbajdžanskih plinskih polj v Kaspijskem morju preko Gruzije in Turčije v Grčijo ter nazadnje Italijo. Ne da bi razširili kapacitete tega plinovoda, Unija iz Azerbajdžana ne more dobaviti bistveno več plina kakor trenutno. Trenutno lahko namreč preko njega Azerbajdžan dobavlja 16 milijard kubičnih metrov plina na leto. Od tega 6 milijard porabi Turčija. Z razširitvijo plinovoda bi lahko dobavljal do 31 milijard kubičnih metrov na leto. Iz Rusije so države Unije lani uvozile kar 155 milijard kubičnih metrov plina, Azerbajdžan bi torej lahko pokril le majhen delež plinskih potreb Unije.

Rusija je po poročanju Reutersa od indijskih podjetij, ki uvažajo nafto, začela zahtevati plačilo v dirhamih, valuti Združenih arabskih emiratov. Tako se ruska podjetja želijo izogniti plačilu v dolarjih, nadaljnje transakcije z njimi namreč omejujejo zahodne sankcije. Po zahodnem embargu uvoza na rusko nafto je Indija že postala druga največja uvoznica črnega zlata iz Rusije, največja je Kitajska. 

Severna Makedonija in Albanija začenjata s pristopnimi pogajanji z Evropsko unijo. Simbolni začetek pristopnih pogajanj sledi odločitvi makedonskega parlamenta, da podpre francoski predlog razreševanja sporov z Bolgarijo. To sicer še ne pomeni, da Bolgarija ne bo mogla blokirati makedonskega vstopa v Unijo, saj se bosta o odprtih vprašanjih državi pogajali bilateralno. Poleg tega bo moral makedonski parlament spreminjati ustavo, za kar koalicija socialdemokratov nima podpore dovoljšnega števila poslancev. Severna Makedonija ima status kandidatke za članstvo od leta 2005, takrat še kot samo Makedonija, Albanija pa je ta status pridobila leta 2014. Pogajanja bodo osredotočena na notranji trg, konkurenčnost, zeleni načrt, kmetijstvo, kohezijo in zunanjo politiko. Ključna tema pa bo vladavina prava.

Vlada Borisa Johnsona je preživela glasovanje o nezaupnici, ki ga je sprožila kar sama. S 349 glasovi za vlado in 238 proti vlada konservativcev ostaja na čelu Združenega kraljestva. Predlog so vložili torijski ministri kot odgovor na predlog laburistov. Ti so predlagali, da se parlament izreče tako o podpori vladi kot o podpori prvemu med ministri Borisu Johnsonu. Konservativci so temu nasprotovali z utemeljitvijo, da je Johnson tako ali tako že napovedal svoj odhod. Johnsonovega naslednika bo konservativna stranka predvidoma izbirala do septembra. Stranka novega predsednika namreč izbira po sistemu izločanja, po katerem glasujejo poslanci, dokler ne ostaneta le še dva kandidata. Med njima bodo nato izbirali vsi člani stranke na glasovanju po pošti. Po treh krogih izločanja v bitki ostajajo še nekdanji finančni minister Rishi Sunak, ki velja za favorita, nekdanja ministrica za lokalno samoupravo Kemi Badenoch, ministrica za trgovinsko politiko Penny Mordaunt in zunanja ministrica Liz Truss.

Zaprisegla je nova estonska vlada pod staro premierko Kajo Kallas. Po propadu koalicije s socialno-liberalno Estonsko stranko centra in odstopu Kallas je ta koalicijo formirala s socialdemokrati ter desno stranko Isamaa. Gre za četrto tako koalicijo v estonski zgodovini. Kljub številčni premoči vodilne liberalne Estonske reformne stranke v parlamentu je vsaka izmed strank v novi vladni garnituri prevzela pet mest. Nova koalicija se je v koalicijski pogodbi zavezala, da se bo v naslednjih osmih mesecih do rednih volitev osredotočila na področja varnosti, izobraževanja in gospodarstva.

V srednjeameriški državi Panama so se protesti zaradi visokih cen goriva, hrane in zdravil ponovno vrnili na ulice. Protestniki so med drugim blokirali avtocesto do prestolnice. Protesti, ki trajajo dobra dva tedna, se nadaljujejo kljub podpisanemu dogovoru med vlado in zvezo sindikatov Nacionalna zveza za pravice ljudstva – Anadepo, ki je določal zamrznitev cen goriva. Predstavnik zveze sindikatov Luis Sanchez je povedal, da so dogovor podpisali pod pritiskom. Nato je javno raztrgal dogovor in sporočil, da dogovora ni, saj se protestniki z njim ne strinjajo. Po njihovo naj bi bile zamrznjene cene še vedno previsoke. 

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je za direktorja Televizije Slovenija imenoval Uroša Urbanijo. Urbanija je med zadnjo Janševo vlado opravljal funkcijo direktorja vladnega urada za komuniciranje. Na tej funkciji je tudi uvedel analize poročanja na RTV. Imenovan je bil kljub nasprotovanju novinarskih sindikatov, ki izpostavljajo njegovo političnost in pristranskost. Urbanija očitke, da je prišel direktno iz politike, zanika.

Izjava

Svojo strokovnost utemeljuje z novinarskimi izkušnjami. Med drugim je namreč opravljal delo odgovornega urednika na televiziji Nova24. Ob imenovanju je predstavil tudi dobro poznavanje programske sheme in poglobljene načrte za prihodnost.

Izjava

Sindikati njegovo imenovanje dojemajo kot škodljivo za javno RTV, svobodo govora zaposlenih in za demokracijo v Sloveniji.

Nadaljujejo se vladna pogajanja s sindikati javnega sektorja. Vlada je na seji pogajalske skupine predlagala dvig vrednosti plačnih razredov za štiri odstotke. To je polovica napovedane inflacije za letošnje leto po napovedih urada za makroekonomske analize. Ministrica za javno upravo Sandra Ajanović Hovnik je sporočila, da vlada od predloga ne bo odstopila, saj gre za maksimalna sredstva, ki jih lahko zagotovijo. Po predlogu bi bile višje plače prvič izplačane septembra. Sindikati so sicer predlagali 12-odstotni dvig, a so zadovoljni, da je vlada sploh predstavila resen predlog. Na zadnjih pogajanjih je predlagala le enkratni draginjski dodatek, ki so ga sindikati ocenili kot nesprejemljivega.

Upravno sodišče je razveljavilo odločitev okoljskega ministrstva, ki je novembra lani razveljavilo gradbeno dovoljenje za del povezovalnega kanala C0, in s tem ugodilo tožbi Mestne občine Ljubljana. To je sporočil direktor ljubljanskega javnega podjetja Voka Snaga Krištof Mlakar. Povedal je tudi, da imajo sedaj vsa pravnomočna gradbena dovoljenja, ki jim omogočajo nemoteno nadaljevanje z gradnjo. Izjema ostaja dovoljenje za manjši del pri Stožicah, za katerega Mlakar ocenjuje, da ga bodo dobili kmalu.