Poljska je za nedoločen čas v celoti zaprla mejni prehod Kuznice z Belorusijo na vzhodu države. Poljska vlada se je za to odločila, da bi preprečila prehajanje meje migrantom, ki prihajajo iz Belorusije. Več tisoč migrantov je primoranih prenočevati v gozdu, za »varovanje« zunanje meje Evropske unije pa so oblasti na vzhod države v pomoč policiji poslale kar 12.000 vojakov. Poljska v imenu varnosti Unije na meji izvaja kolektivne pushbacke in nasilno zaustavlja poskuse migrantov, da bi prečkali mejo.

Čeprav naj bi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko migracije v Evropsko unijo spodbujal prav zaradi sankcij, ki jih je proti njegovim sodelavcem uvedla Evropska unija po lanskih volitvah, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pozvala k dodatnemu zaostrovanju sankcij. Nemški notranji minister Horst Seehofer je ob tem podprl poljsko namero izgradnje zidu na vzhodni meji. Podporo Poljski je izrazilo celo ameriško zunanje ministrstvo, ki je pozvalo Belorusijo, naj neha pošiljati migrante »v Evropo«. Seveda ni smel izostati niti slovenski premier Janez Janša, ki je Poljski obljubil »vso možno pomoč, če je potrebna«.

Spodnji dom čilskega parlamenta je glasoval za obtožbo predsednika države Sebastiána Piñere zaradi njegove vpletenosti v prodajo rudnika bakrove in železove rude Dominga leta 2010. Za obtožbo predsednika je glasovalo 78 poslancev, kolikor je tudi potrebno, da je glasovanje uspešno. Eden od poslancev je pred glasovanjem razpravljal kar 15 ur, saj je tako kolegu, ki je prestajal zadnje ure karantene zaradi okužbe s koronavirusom, omogočil, da se je udeležil glasovanja. Da bi bila obtožba uspešna, mora prestati še glasovanje v senatu. Proces ustavne obtožbe sicer poteka kot del predvolilne kampanje, v kateri sam Piñera ne sodeluje. Za predsedniški stolček se bosta 21. novembra spopadla kandidat s podporo koalicije levih strank, Gabriel Boric, in kandidat desnice, José Antonio Kast. Morda še pomembnejše pa bo dogajanje v zakonodajni skupščini, ki bo sestavila novo ustavo in v kateri je opozicija poleti dosegla dvotretjinsko večino. 

Pakistanska vlada in organizacija Tehrik-i-Taliban, s kratico TTP, poljudno znana kot pakistanski talibi, sta podpisali dogovor o enomesečni prekinitvi spopadov. TTP je sicer prepovedana organizacija, ki na plemenskih območjih na severozahodu Pakistana vodi gverilsko vojno proti državni oblasti. Ofenziva, ki jo je leta 2013 pod ameriškim pritiskom proti skupini sprožila pakistanska vojska, je iz domov pregnala približno milijon ljudi. Pakistanski premier Imran Kan je nedavno razkril, da potekajo pogovori med obema stranema in da je v vlogi mediatorja nova talibska vlada v Kabulu. Pogovore podpirajo tudi glavne opozicijske stranke, poslanci pa so povedali, da jih vodi vojska, ki je izvoljenim politikom zagotovila, da je to edini način za dosego konca spopadov. 

Pakistanska vlada se je pogodila tudi s skrajno islamistično stranko TLP. Ta je bila aprila letos po nasilnih protestih proti Franciji in objavi karikatur Mohameda prepovedana. Dogodki so sledili uboju francoskega učitelja Samuela Patyja, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je takrat javno podprl pravico do objave karikatur preroka. Stranka sicer svojo moč tudi v drugih političnih vprašanjih izraža na ulici. Nazadnje so potekali protesti za izpustitev njenega voditelja Saada Rizvija, ki je bil aretiran zaradi spodbujanja nasilnih protestov. Ministrstvo za notranje zadeve je povedalo, da je ponovna legalizacija stranke v širšem nacionalnem interesu. Ta je grozila s pohodom na prestolnico, ki pa je zdaj odpovedan, in to kljub temu, da Rizvi ostaja za zapahi. 

Pritožbeno sodišče v San Franciscu je razsodilo, da lahko Facebook oziroma WhatsApp toži izraelsko podjetje NSO Group, saj to ne uživa suverene imunosti pred pregonom na območju Združenih držav Amerike. WhatsApp namreč toži NSO Group, ki razvija vohunsko opremo – v zadnjem času se denimo veliko govori o njihovem orodju Pegasus. Tožniki zatrjujejo, da je podjetje NSO Group do podatkov okoli 1400 mobilnih telefonov nezakonito dostopalo prek kalifornijskih serverjev v lasti WhatsAppa.

V podjetju Revoz bodo začeli odpuščati; službo bo izgubilo 350 delavcev. V podjetju bodo namreč proizvodnjo avtomobilov zmanjšali s 650 na 480 vozil dnevno in prešli z dveh polnih proizvodnih izmen na izmeno in pol. Proizvodnja je zaradi pomanjkanja polprevodnikov letos že stala več kot 70 dni, skrajšan delovni čas in odpuščanje več kot sedmine vseh zaposlenih pa je ukrep, ki ga je moralo vodstvo po lastnih besedah sprejeti za ohranitev konkurenčnosti slovenske podružnice Renaulta. Po trditvah predsednika Revozove izpostave Sindikata kovinske in elektroindustrije Dušana Kaplana bo pri odpuščanju šlo predvsem za agencijske delavce in druge delavce, ki se jim izteka pogodba. 

Izjava

Novi direktor Slovenske tiskovne agencije, Igor Kadunc, je predstavil pogodbo o opravljanju javne službe STA, ki jo je sklenil z Uradom vlade za komuniciranje. Po Kadunčevih trditvah ne gre za enako pogodbo, kot jo je predlagal urad vlade in s katero se ni strinjal Bojan Veselinović, ki je zato odstopil. Kompromisna pogodba velja le za zadnja dva meseca v tem letu in temelji na uredbi o izvajanju vladne službe STA, ki jo je vlada sprejela julija. Kljub temu ostaja uredba za STA sporna in agencija jo bo še naprej izpodbijala po sodni poti, ker določa plačilo za opravljanje javne službe glede na obseg objavljenih vsebin. Igor Kadunc:

Izjava

Več o novi pogodbi med Slovensko tiskovno agencijo in Uradom vlade za komuniciranje pa v OFFsajdu ob 17. uri.

Ljubljanska civilna družba si je nadela novo ime, Glas ljudstva, in vnovič – tokrat ne v petek – v predvolilnem obdobju nagovorila politične stranke. Iniciativa, ki naj bi združevala 57 nevladnih organizacij, je strankam predstavila deset ličnih zahtev, med katerimi je imenu iniciative še najbližja tista po dopolnitvi ustave, s katero bi lahko volivci tudi med parlamentarnim mandatom z referendumom razpisali predčasne parlamentarne volitve.