Po julijski prekinitvi ognja je ponovno prišlo do spopadov na meji med Kambodžo in Tajsko. Tajska vojska je v napadu na nekaj obmejnih vasi z uporabo gumijastih nabojev in dimnih bomb poškodovala 29 ljudi, med njimi tudi budistične menihe. Na tajski strani trdijo, da je poškodovanih tudi nekaj tajskih vojakov. Spomnimo, konec julija sta ob mediaciji Malezije obe strani pristali na dogovor o premirju, potem ko sta se več dni vojski obeh držav medsebojno obstreljevali.

V Buenos Airesu je več deset tisoč ljudi protestiralo proti varčevalnim ukrepom predsednika Javierja Mileja. Protestniki, ki so zasedli ulice v središču Buenos Airesa, zahtevajo predvsem povišanje financiranja za univerze in pediatrično nego. Milei dosledno uporablja veto na zakone, ki bi povišanje uredili, saj ostaja zvest neoliberalni dogmi in trdi, da bi povišanje financiranja omenjenih ustanov porušilo fiskalno ravnovesje v državi. Sicer je Milei v ponedeljek predstavil predlog proračuna za naslednje leto, ki predvideva zvišanje sredstev za ti dve področji. Toda na Univerzi v Buenos Airesu trdijo, da Milejev predlog ne upošteva ponovnega zagona ustavljenih infrastrukturnih projektov in višjih plač učiteljev.

Pakistan in Saudova Arabija sta podpisala sporazum o medsebojni obrambi. Po glavni točki sporazuma je napad na eno od teh dveh držav napad na obe državi. Obrambni pakt je po besedah podpisnic osnovan na zgodovinskem sodelovanju in skupnih strateških interesih obeh držav. Velja omeniti še, da ima Pakistan jedrsko orožje, ki ga Saudova Arabija nima.

Po celotni Franciji od ranega jutra potekajo protesti proti zmanjšanju proračuna za okoli 44 milijard evrov. V več mestih po državi je ustavljen javni prevoz, prav tako so zaprte šole. Več glavnih sindikatov je člane pozvalo k stavki in jih povabilo, naj se pridružijo protestom. Proti protestnikom je bilo vpoklicanih okoli 80 tisoč pripadnikov policije. Protestniki s počasno vožnjo blokirajo glavni avtocesti iz Toulona pri Marseillu. V Marseillu so protestniki blokirali tudi tovarno orožja Eurolink, ki po poročanju preiskovalnega portala Disclose dovaža opremo izraelski tovarni genocida Elbit Systems. Zaradi napovedanih stavk je francosko energetsko podjetje Électricité de France zmanjšalo proizvodnjo električne energije za 1,1 gigavata. V Parizu je zaradi stavke učiteljev zaprta večina šol, po ocenah sindikata SNES-FSU v državi stavka okoli 45 odstotkov učiteljev. V Rennesu so dijaki poskusili tudi z blokado ene od srednjih šol, ki pa jo je policija nasilno prebila in razpustila.

Češka vlada je odpravila brezvizumski vstop za gruzijske diplomate. Kot razlog za ukrep, ki bo v veljavo stopil z oktobrom, je vlada navedla kršitve človekovih pravic, zatiranje protestov ter zmanjševanje moči civilne družbe. Gruzijo sicer vodi stranka Gruzijske sanje, ki med drugim nasprotuje priključitvi države Evropski uniji. Stranka je sicer zmagala na parlamentarnih volitvah novembra, kar je sprožilo val protestov, na katerih so demonstranti zahtevali ponovne volitve, stranki pa očitajo krajo volitev. Pri uveljavitvi ukrepa se češko zunanje ministrstvo sklicuje na podobne poteze, ki jih je že sprejelo 16 držav članic Evropske unije, med njimi tudi Španija, Francija in Nemčija.

Znanih je več podrobnosti o predlogu za tako imenovani delni suspenz trgovinskih ugodnosti znotraj trgovinskega sporazuma med tvorbo Izrael in državami članicami Evropske unije. To ne bi odpravljalo trgovinskega sporazuma s kolonialističnim projektom, bi pa po čezatlanstskem zgledu na uvoz izraelskega blaga prilepilo carine, pa še to zgolj na tretjino blaga, sicer vrednega okoli 16 milijard evrov. Izrael bi tako zgolj delno izgubil prednost pred drugimi državami pri trgovanju z Evropsko unijo, sicer največjo trgovsko partnerico tvorbe. Predlog Evropske komisije mora zdaj potrditi še Evropski parlament, kjer mora predlog podpreti najmanj 15 držav članic, ki skupno predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva unije.

V državnem zboru trenutno poteka maratonska izredna seja, na kateri bodo poslanci najprej razpravljali o predlogu novele o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pokojninska prevara predvideva dvig upokojitvene starosti za dve leti, kar pomeni najbolj zgodnjo upokojitev pri 62 letih, najkasnejšo pa pri 67 letih. V predlogu je tudi višanje odmernega odstotka za obračunavanje pokojnin, ki bi se izračunalo na podlagi 35 najboljših let zavarovanja, torej dvig za 11 let. To pomeni, da bo v izračun vključenih več slabše plačanih let dela, kar bo nižalo povprečje. Prav tako je predvideno nižanje resnične vrednosti pokojnine, saj predlog do leta 2035 predvideva prehod iz sistema, v katerem se pokojnine usklajuje po sistemu 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov inflacije na 20 odstotkov rasti plač in 80 odstotkov inflacije. Inflacija namreč raste okoli 1,5-krat počasneje od plač. Ob vsem tem pa predlog ne odstranjuje mehanizma, po katerem delavci v pokojninsko blagajno prispevajo skoraj dvakrat več kot delodajalci. To je na seji izpostavil tudi poslanec Miha Kordiš iz še neustanovljene stranke Mi, Socialisti!, a mu je državni sekretar na ministrstvu za delo in nekdanji strankarski kolega iz Levice Igor Feketija odgovoril takole:

Izjava

V Delavski koaliciji, ki jo sestavlja več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, so napovedali, da bodo v primeru sprejetja zakona začeli z zbiranjem podpisov za referendum.

Druga točka današnje izredne seje je predlog novele zakona o vrtcih. Novela spreminja sofinanciranje zasebnih vrtcev, s čimer želi vlada okrepiti mrežo javnih vrtcev. Poleg tega sta na mizi še predloga novel gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora, ki bi pospešila odločanje o postopkih izdaje gradbenega dovoljenja in krajše postopke za sprejemanje prostorskih načrtov. Za konec pa bodo verjetno že v nočnih urah razpravljali še o predlogu novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki bi prepovedala poseganje ministra v naloge in samostojni položaj državnega tožilca v predkazenskem in kazenskem postopku.