Poljska je pod premierjem Donaldom Tuskom podprla migracijsko strategijo, ki vključuje možnost začasne prekinitve pravice do prošnje za azil. Tusk je namero o takem ukrepu izrazil že prejšnjo soboto na kongresu svoje stranke Državljanska platforma, ko je dejal, da mora Poljska ponovno pridobiti stoodstotni nadzor nad tem, kdo vstopa v državo in kdo jo zapušča. Ob tem je ruskega predsednika Vladimirja Putina in beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka obtožil, da migrante namerno pošiljata na mejo s Poljsko, da bi destabilizirala Evropsko unijo. Predsednik poljskega parlamenta Szymon Hołownia, ki sicer vodi koalicijsko desnosredinsko stranko Poljska 2050, je izjavil, da Tusk o ukrepih pred sejo ni razpravljal s koalicijskimi partnerji. Spremembo so kritizirale mnoge humanitarne organizacije, ki opozarjajo, da bi prekinitev pravice do prošnje za azil pomenila kršitev poljske ustave in mednarodnih pogodb. Evropska komisija se je v ponedeljek na napoved strategije odzvala, češ da so članice Evropske unije dolžne zagotavljati dostop do azilnih postopkov. Strategiji nasprotuje tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je v današnjem nagovoru državnega zbora opozoril, da načrtovane spremembe ne bodo zavarovale meje in omejile migracij, temveč zgolj škodovale beloruskim disidentom.

Izraelska genocidna vojska nadaljuje z napadi na jugu Libanona in na prestolnico Bejrut. V napadih na jugu Libanona so izraelske sile ubile več kot 15 ljudi in jih še enkrat toliko ranile. Napadi izraelskih sil se nadaljujejo tudi v Gazi, kjer je v jutranjih napadih izraelska vojska ubila pet ljudi. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken in obrambni minister Lloyd Austin sta medtem Izraelu zagrozila s prekinitvijo dobave orožja, če ta v naslednjih 30 dneh ne izboljša dobave humanitarne pomoči v Gazo. Združene države so okupatorski tvorbi zagrozile po tem, ko so v nedeljo napovedale dobavo protiraketnih sistemov THAAD in spremljajočih vojakov, ki bodo sistem upravljali. Matthew Miller, govornik za ameriško ministrstvo za zunanje zadeve, je v izjavi zatrdil, da dejstvo, da je rok postavljen po koncu ameriških volitev, ne bo vplivalo na potencialno prekinitev dobave orožja, hkrati pa novinarjem ni želel razkriti podrobnosti o tem, kaj naj bi prekinitev zaobjemala. 

Študentje v pakistanskem mestu Lahore so se podali na ulice zaradi primera posilstva na enem od univerzitetnih kampusov. V protestih, ki so se začeli v ponedeljek, je policija v spopadih z množico ranila vsaj 28 študentskih protestnikov. Proteste je sprožilo spletno poročanje o tem, da je varnostnik na kampusu posilil študentko. Po navedbah uprave univerze nihče ni prijavil primera posilstva in kaznivega dejanja ni zabeležila varnostna kamera. Vodstvo univerze je sicer posnetke varnostnih kamer delilo s policijo. Policija je navedbe sprva označila za lažne, v ponedeljek pa je potrdila, da je varnostnik bil obtožen posilstva in da ga je že pridržala. V torek je policija ponovno izdala poziv, naj policiji javnost poda kakršnekoli podatke v zvezi s primerom. Skupina, imenovana Kolektiv progresivnih študentov, ki je proteste sklicala, zahteva ustanovitev neodvisnega komiteja, ki bo preiskal primer posilstva in raziskal nasilje, ki je izbruhnilo med protesti. Prisegli so tudi, da bodo s protesti nadaljevali, dokler ne bodo univerzitetni kampusi spet varni.

V italijanski sprejemni center za migrante v pristanišču Shëngjin v Albaniji je prispela prva ladja z migranti. Ladja italijanske mornarice je skupino 16 moških, ki so jih italijanske oblasti prestregle v nedeljo zvečer na odprtem morju, pripeljala v sprejemni center, po končanem postopku identifikacije in zdravniškem pregledu pa bodo premeščeni v center v kraju Gjadër. Centra se nahajata v Albaniji, vendar delujeta v skladu z italijansko zakonodajo in sta po navedbah italijanskih oblasti namenjena pospešitvi obravnav prošenj za azil, zanje pa je Italija namenila 670 milijonov evrov, ki bodo izplačani tekom naslednjih 5 let. 

Študentje v Argentini zaradi nasprotovanja vetu na zakon o financiranju univerz, ki ga je vložil predsednik Javier Milei, nadaljujejo s protesti. Ob tem so študentske skupine osmih fakultet Univerze v Buenos Airesu napovedale tudi zasedbo fakultet. Študentje zahtevajo več vlaganja v javne univerze in so se na začetku meseca že zbrali na protestnem shodu v podporo javnemu šolstvu. Medtem so neznanci s solzivcem napadli študente, ki protestirajo proti vetu v Univerzi v Quilmesu na jugu Buenos Airesa. Zasedbe fakultet in protesti so predhodnica napovedani stavki v podporo zakona, ki jo je za četrtek sklicala Združena fronta za narodne univerze. Zakon, na katerega je predsednik vložil veto, predvideva uskladitev plač v sektorju z inflacijo, zaradi katere so plače zaposlenih v pedagoškem sektorju izgubile skoraj 65 odstotkov kupne moči. Veto na zakon o financiranju univerz je del predsednikove politike zategovanja pasu v javnem sektorju in njegovega nasprotovanja sistemu javnega izobraževanja v Argentini. Parlament je prejšnji teden poskušal ovreči veto na zakon, vendar jim ni uspelo zbrati dvotretjinske večine, ki so jo potrebovali. 

Zelena stranka Vesna je na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearne elektrarne oziroma JEK-2. Kot so dejali v stranki, predlagano referendumsko vprašanje ni enoznačno, poleg vprašanja o podpori izvedbi projekta pa vnaprej določa, da izbira za projekt pomeni tudi stabilno oskrbo z energijo. Na novinarski konferenci je generalni sekretar stranke Klemen Belhar izjavil, da gre za hudo zavajajoče referendumsko vprašanje.

Izjava

Posvetovalni referendum bo v skladu z odlokom, ki so ga poslanci državnega zbora potrdili pretekli teden, potekal 24. novembra, referendumska kampanja zanj pa se bo uradno začela 25. oktobra.

Policija je na specializirano državno tožilstvo vložila ovadbo proti premierju Robertu Golobu zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije. Policija je dve leti od odstopa bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar preverjala njene trditve o premierjevem vmešavanju v delo policije. O domnevnih pritiskih na policijo je nekdanja ministrica že v času opravljanja položaja obvestila tožilstvo in Komisijo za preprečevanje korupcije, nato pa o domnevnem vmešavanju pričala tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje politično vmešavanje v delo policije. Golob je v izjavi glede ovadbe dejal, da očitke v celoti zavrača in da jih bo zavrgel tudi po pravni poti. 

Izjava

Poleg tega je izjavil, da gre pri ovadbi »za politični boj užaljene političarke« in da je izjave glede »janšistov« v policiji prvič podala prav Bobnar sama.

Izjava

Premier pred preiskovalno komisijo še ni pričal, izjavil pa je, da to namerava storiti. V koalicijskih strankah so se na ovadbo že odzvali, podpredsednik vlade in minister za delo iz vrst stranke Levica Luka Mesec je v izjavi dejal, da od premierja v koaliciji pričakujejo širša pojasnila, vodstvo stranke Socialnih demokratov pa je v pisni izjavi zagotovilo, da bodo ovadbo spremljali z vso resnostjo in odgovornostjo.

OFF je pripravila vajenka Vida, mentorirala je Tia.