Izraelska vojska oziroma genocidne sile okupatorske tvorbe Izrael so sporočile, da so odgovorne za zračni napad, ki so ga izvedli sredi julija na stavbo v Han Junisu in v katerem so ubili voditelja palestinskega Hamasa Mohameda Deifa. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napad na begunsko taborišče v bližini naselja Al Mavasi upravičeval, češ da je z njim izraelska vojska želela ubiti Deifa in njegovega namestnika Rafa Salamo. Smrt namestnika so izraelske oblasti nato potrdile dan po napadu, ki so ga izvedle 13. julija, smrt Mohameda Deifa pa so uradno potrdile šele zdaj.

Bangladeške represivne sile so na protestnike streljale z zvočnimi granatami in uporabile solzivec, policija pa je aretirala več protestnikov. V zadnjem mesecu je bangladeška policija ubila več kot 200 protestnikov in jih aretirala vsaj deset tisoč. Protesti so se začeli v začetku julija, ko je bangladeško vrhovno sodišče obnovilo sistem kvot za zaposlovanje, ki so ga oblasti ukinile leta 2018. Sistem kvot predvideva polovico vladnih služb za posebne vladne skupine, tretjina vseh služb pa je predvidena za potomce veteranov, ki so se borili v vojni za neodvisnost od Pakistana leta 1971. Po mnenju študentskih protestnikov sistem kvot favorizira tiste, ki podpirajo predsednico vlade Šejk Hasino in vladajočo stranko Liga Avami.

V nigerijski prestolnici Abuja in v severnem mestu Kano je policija s solzivcem streljala na protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih cen življenjskih stroškov. Nigerija se sooča z rekordno inflacijo, ki znaša več kot 34 odstotkov. Cena naftnih goriv in hrane je sunkovito narasla, medtem ko so plače ostale iste. Protestniki si želijo umika vladnih reform, kot je ukinitev subvencij na bencin, in izboljšanja življenjskih pogojev, saj so se cene živil od prihoda predsednika Bole Tinubuja na oblast podvojile. Protestniki napovedujejo, da bodo demonstracije nadaljevali še vsaj 10 dni.

Gvinejsko kazensko sodišče v Conakriju je nekdanjega gvinejskega diktatorja Mousso Dadisa Camaro in številne druge vojaške voditelje spoznalo za krive zločinov proti človeštvu. Sodba se nanaša na zločine, ki so jih vojaške sile izvedle nad demonstratorji leta 2009, ko je več deset tisoč protestnikov napolnilo stadion v prestolnici ter zahtevalo, da se Camara ne udeleži prihajajočih predsedniških volitev. Camara je namreč na oblast prišel s pučem leta 2008. Pod poveljem Camare so represivne sile začele prosto streljati, zbadati z noži ter pretepati protestnike. Ubitih je bilo več kot 150 ljudi ter posiljenih več sto žensk. Za svoja dejanja je dobil Camara 20-letno zaporno kazen.

Ponovno izvoljeni predsednik Venezuele Nicolás Maduro je pooblastil višje sodišče za ponoven pregled predsedniških volitev. Na predsedniških volitvah, ki so potekale prejšnjo nedeljo, je po podatkih državne volilne komisije Maduro prejel 51 odstotkov glasov. Njegov nasprotnik iz vrst Demokratične platforme, Edmundo González Urrutia, pa dobrih 44 odstotkov. Opozicija sicer trdi, da so bile volitve ukradene in je v resnici zmagal Urrutia, ki je prejel okrog 70 odstotkov glasov. Zaradi ponovne zmage Madura se je na ulicah po vsej državi zbrala množica protestnikov. Pod vse večjim pritiskom tako protestnikov kot tudi opozicije je Maduro klonil in privolil v ponovni pregled volilnih izidov. Sodišče, ki ga je Maduro zadolžil za pregled rezultatov, naj bi bilo po trditvah opozicije tesno povezano z Madurom, saj sodnike sodišča predlagajo zvezni uradniki, ratificira pa jih narodna skupščina, v kateri prevladujejo Madurovi podporniki.

Združene države Amerike so zamrznile 88 milijonov evrov pomoči Gruziji zaradi sprejetja zakona o tujih agentih. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je sprejetje zakona označil za nedemokratično potezo. Čeprav je prozahodna predsednica države Salome Zurabišvili z uporabo pravice veta blokirala zakon, je parlament s ponovnim glasovanjem 28. maja letos dokončno potrdil sprejetje zakona. Na novo se bodo morale vse nedržavne organizacije kot tudi neodvisni mediji, ki prejemajo več kot 20 odstotkov financiranja iz tujine, registrirati kot organizacije, ki širijo interes tujih držav. Poleg tega bo sedaj gruzijsko pravosodno ministrstvo imelo pravico do nadzorovanja tovrstnih organizacij. Če organizacije ne bodo sodelovale z oblastmi ali pa z njimi delile zaupnih informacij, jih bo doletela visoka denarna kazen.

Aktivisti iz nemške naravovarstvene organizacije Zadnja generacija so v znak nestrinjanja z nemško podnebno politiko izvedli protest na letališču v Leipzigu. Vsaj 5 protestnikov se je protestno prilepilo na vozno stezo na letališču. Zadnja generacija je v izjavi pozvala nemško vlado, naj s skupnimi močmi oblikujejo in podpišejo zavezujočo mednarodno pogodbo, ki bi nadzirala prehod z uporabe nafte, zemeljskega plina in premoga. Pripadniki Zadnje generacije so sicer podobne akcije izvedli prejšnji teden, ko so se prilepili na stezo Frankfurtskega letališča, s čimer so zaustavili več kot 140 letov.

Sindikat Pošte Slovenije zahteva boljše pogoje za delavce, ki opravljajo delo na vročini. V sindikatu si prizadevajo predvsem, da bi vodstvo delavcem prilagodilo delovni čas oziroma omogočilo zgodnejši prihod na delo. Poleg tega zahtevajo tudi odmore med delovnim časom in zagotovitev hlajenih prostorov in napitkov, vendar sindikat opozarja, da je vodstvo Pošte Slovenije, torej država, neodzivna. Dejansko stanje na terenu opiše pismonoša na terenu, Peter Helbel:

Izjava

Zaposleni v pomurskem podjetju Robotika Kogler, ki se ukvarja s pakirno-paletirnimi sistemi, so na okrožno sodišče v Murski Soboti vložili predlog za začetek stečajnega postopka podjetja. Po navedbah Sindikata kovinske in elektroindustrije, krajše SKEI, zaposleni niso prejeli plače že od začetka letošnjega leta. Prav tako jim podjetje dolguje lanski in letošnji regres. Direktor in lastnik podjetja, Renato Vindiš, je bil edini, ki s podpisom ni podprl začetka stečajnega postopka. Meni namreč, da je za delavce boljša izbira prisilna poravnava kot pa stečajni postopek, saj bodo v slednjem primeru delavci ostali nepoplačani. Sekretar pomurske regijske organizacije SKEI, Rober Seršen, pa je potezo direktorja označil za zavlačevanje.