Pretežno slovenski OFF

Pretežno slovenski OFF

Aktualno-politična novica
17. 7. 2020 - 15.00
 / OFF

Voditelji držav članic Evropske unije so se sestali na vrhu v Bruslju, kjer bodo potekala pogajanja o proračunu v naslednji sedemletni finančni perspektivi ter o tako imenovanem skladu za okrevanje. Izhodišče za pogajanja je kompromisni predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela v skupni višini 1800 milijard evrov. Od tega bi sedemletni proračun unije za obdobje med letoma 2021 in 2027 znašal 1074 milijard evrov, v skladu za okrevanje, ki se ne bo financiral iz prispevkov držav članic v skupni proračun, ampak iz izdaje obveznic Evropske komisije, pa je predvidenih 750 milijard evrov. Michel je v svojem zadnjem predlogu sicer nekoliko zmanjšal proračun, ki tvori sedemletni proračun unije, sklad za okrevanje pa je pustil nespremenjen. 

V skladu za okrevanje so po trenutnem predlogu dve tretjini sredstev predvideni za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila. Kljub prizadevanjem za kompromis, končnega dogovora bržkone ne gre pričakovati. Razhajanja med državami so tako glede obsega sredstev, razmerju posojil in nepovratnih sredstev, kot tudi glede izračunov tako imenovanih nacionalnih ovojnic. Posebej zadržke izkazujejo štiri države - Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska, ki med drugim želijo strožje pogoje za izdajo posojil, ki bi zagotovili, da bi najbolj zadolžene članice izvedle zahtevane reforme.

Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da imajo nemška policija in obveščevalne službe prekomeren dostop do osebnih podatkov uporabnikov interneta ter mobilne tehnologije. V sodbi so za neustavne označili predpise, ki zadevajo dostop do “popisnih podatkov, kot so imena in rojstni datumi, in njihovo obravnavo. Pri tem ni sporen sam dostop do tovrstnih podatkov, temveč pomanjkanje predpisov, ki bi natančno določili in omejili namene, za katere se lahko ti podatki uporabljajo. Zaradi odločitve sodišča bo med drugim moral biti spremenjen nemški Zakon o telekomunikacijah.

V Tuniziji so protestniki vdrli na območje naftne črpalne postaje El-Kamour na jugu države in začasno ustavili njeno delovanje. Protesti se v bližini mesta Tataouine že več tednov vrstijo zaradi visoke nezaposlenosti, ki na jugu države dosega tudi 30 odstotkov. Protestniki si želijo, da bi vlada v skladu z dogovorom iz leta 2017 zagotovila službe v naftnih podjetjih in infrastrukturnih projektih. Do demonstracij prihaja med tem, ko je država v stanju daljše politične krize, zaradi katere je ta teden po manj kot petih mesecih s položaja odstopil predsednik vlade Eljes Fakhfah. Fakhfah bo sicer še naprej vodil začasno vlado, dokler predsednik države Kais Saed ne bo nominiral njegovega naslednika. Dan po uradnem odstopu je tako Fakhfakh že razrešil več ministrov iz stranke Ennandha, s katerimi je v sporu.

Novice iz Slovenije

Odziv na porast negativnih odločb prošenj za mednarodno zaščito Eritrejcev v Sloveniji
 / 16. 7. 2020
Upravno sodišče je odločilo, da bo morala Slovenija kamerunskemu prosilcu za azil plačati 5 tisoč evrov odškodnine zaradi kršenja človekovih pravic in mu omogočiti prošnjo za azil. Gre za prvo odločitev sodišča, da kaznuje protipravno ravnanje policistov v Sloveniji, ki migrante, ki nelegalno prečkajo mejo, kljub izraženi prošnji za azil predajo hrvaški policiji. Kljub temu da je o podobnih zgodbah pričalo več migrantov, slovenska policija do sedaj ni priznavala nelegalnih praks. Upravno sodišče je v sodbi po poročanju Dnevnika na 176 straneh opredelilo položaj policistov in migrantov oziroma prosilcev za azil na južni meji. Ob tem je obsežno razložilo, zakaj je ravnanje policistov v nasprotju z evropskimi pravnimi normami na področju migracij in varovanja meje.

Državni zbor je opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o trgovini, po kateri bodo trgovine ob nedeljah in prostih dneh zaprte. Kljub pričakovanju stranke Levica, da bo imel njihov predlog zadostno podporo med poslanci, so na predlog SMC-ja poslanci SDS, SMC in SAB sprejeli amandma, po katerem bodo nadaljnjo obravnavo predloga novele opravili na naslednji seji, ki bo šele septembra. Na prestavitev so se odzvali v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije, ki je potezo poslancev označil kot uklonitev interesom kapitala. Generalni sekretar sindikata Ladi Rožič razloži, kaj bi lahko po njegovem mnenju pomenila preložitev obravnave zakona za dva meseca.

Izjava

Sprejetju zakona so v javnosti nasprotovali v Trgovinski zbornici Slovenije, saj naj bi takšna omejitev vplivala na izgubo delovnih mest. Rožič meni, da gre pri tem za zavajanje, saj delovnih mest v trgovinah že tako ali tako primanjkuje.

Izjava

O težavah glede izplačevanja dodatka vojakom
 / 8. 1. 2019
Poslanci državnega zbora so z 49 glasovi za in 16 glasovi proti prižgali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo predloga zakona o investicijah v Slovensko vojsko. V skladu z vladnim predlogom bi v obdobju med letoma 2021 in 2026 Slovenska vojska dobila 780 milijonov evrov sredstev, od tega bi bila večina zneska namenjena za nabavo oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Predlogu najbolj nasprotujejo poslanci Levice, ki so zahtevali splošno razpravo, pomisleke pa so izrazili tudi poslanci LMŠ in SD. Kritike se vrtijo predvsem okoli obsega sredstev, ki bodo vojski namenjena v času pokoronavirusne gospodarske krize, ko bi si prioritetno obravnavo zaslužili področji sociale in zdravja. V poslanski skupini SDS medtem zagovarjajo mnenje, da so investicije nujne, da bo oprema ustrezala merilom Nata, v NSi pa, da če že hočemo imeti sodobno vojsko, ji moramo za to nameniti sredstva. Sicer pa brez skrbi, v NSi zagotavljajo, da bodo nakupi racionalni.

Pogovor o aplikaciji, ki bi opozarjala na izpostavljenost osebi, okuženi z novim koronavirusom
 / 11. 7. 2020
Prilagoditev aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom gre v roke podjetju RSteam. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je s predstavnikom podjetja Primožem Cigojem podpisal pogodbo, vredno 4026 evrov z DDV, kar je približno desetkrat manjši znesek od razpisnega pogoja vlade in manj od ostalih petih ponudnikov, ki so se odzvali na poziv ministrstva za javno upravo. Rok za prilagoditev aplikacije, ki bo temeljila na odprtokodni nemški aplikaciji Corona-Warn-App, je 1. avgust. Kljub določitvi v zakonu, da je namestitev aplikacije obvezna za tiste osebe, ki jim je bila odrejena karantena, to po besedah Koritnika za zdaj ni predvideno.

Zaradi močnega upada povpraševanja v letalskem in avtomobilskem sektorju je odpuščanja napovedalo vodstvo podjetja Boxmark Leather iz Kidričevega. V podjetju, v katerem proizvajajo in predelujejo usnjene izdelke, so sicer letos že pred koronakrizo odpustili okoli 300 ljudi od 1450 zaposlenih, del proizvodnje pa zaradi nižjih stroškov dela preselili na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. Do konca septembra naj bi odpoved dobilo še nadaljnjih 350 oseb.

Vlada je sprejela sklep, s katerim je razrešila glavno tržno inšpektorico Andrejko Grlić, ki je bila na položaju od leta 2006. Januarja letos jo je zaradi suma zlorabe položaja, korupcije in vmešavanja v delo podrejenih doletela anonimna kazenska ovadba, kasneje pa tudi preiskava ljubljanskih kriminalistov. Prav tako je takrat kazensko ovadbo prejel njen nadrejeni, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, zaradi neukrepanja kljub opozorilom o nepravilnostih. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.