Avstrijsko tožilstvo preiskuje upokojenega polkovnika avstrijske vojske, ki je obtožen vohunjenja za Rusijo. Kancler Sebastian Kurz in obrambni minister Mario Kunasek sta javnosti sporočila, da je Avstrija namig o odtekanju informacij pred nekaj tedni prejela od “prijateljske obveščevalne službe”, čemur so sledile preiskave. Upokojeni polkovnik, ki so ga že pridržali, naj bi od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja do letos sodeloval z rusko obveščevalno službo SVR, za zdaj pa še ne morejo potrditi, da je šlo za osamljen primer. Po besedah Kurza zdaj od ruske strani terjajo transparentne informacije ter svoja nadaljnja dejanja usklajujejo z evropskimi partnerji.. O morebitnem izgonu ruskih diplomatov za zdaj še ni govora, avstrijska zunanja ministrica pa je že odpovedala za 2. in 3. december načrtovani obisk v Moskvi. Vse skupaj se seveda ni moglo zgoditi brez sprenevedanja avstrijskega obrambnega ministra, ki je z ogorčenjem ugotovil, da se vohunjenje ni prenehalo s koncem hladne vojne.

Nove zmage pa se na osemdeseto obletnico kristalne noči veselijo tudi člani poljskega Nacionalnega radikalnega tabora, organizatorji nacionalističnega shoda ob stoletnici poljske samostojnosti, ki so na sodišču v Varšavi dosegli preklic prepovedi pohoda po prestolnici. Kot smo poročali včeraj, je prepoved shoda sprva dosegla varšavska županja Hanna Gronkiewicz-Waltz, s čimer se je poskušala izogniti rasistični simboliki in vzklikom, ki so zasenčili lansko proslavo. Pohod, ki ga je namesto omenjenega želela na istem mestu in ob istem času organizirati vladajoča stranka Zakon in pravičnost, je zdaj pod vprašajem, v Nacionalnem radikalnem taboru pa pričakujejo več sto tisoč udeležencev.

Oranžni cesar iz Bele hiše bo v kratkem z izvršnim ukazom podpisal ukrep, ki ga je pripravilo Ministrstvo za domovinsko varnost in s katerim bo migrantom, ki nezakonito vstopijo v Združene države Amerike, odvzeta pravica do prošnje za azil. Ukrep prihaja po večtedenski predvolilni kampanji, v ospredju katere je bila karavana nekaj tisoč migrantov, ki so se preko Srednje Amerike pomikali proti ZDA, glavnina pa je trenutno v Mehiki. Na ukrep so se že odzvale organizacije za obrambo državljanskih svoboščin, ki trdijo, da je takšno omejevanje pravice do azila protizakonito.

Hrvaška policija je proti posamezniku iz hrvaškega mesta Otočac vložila prijavo zaradi fejk njuz. V skladu z zakonom o kršenju javnega reda in miru je bil 34-letnik obtožen širjenja laži, potem ko je lokalni televiziji posredoval posnetek, v katerem ga je domnevno napadel migrant, kar je ta nekritično posredovala naprej.

Nemška vlada je objavila napoved državnega proračuna za leto 2019. Proračunski izdatki se bodo v primerjavi s tekočim letom povečali za 13 milijard evrov, vlada pa si že šesto leto zapored prizadeva za uravnotežen proračun brez zadolževanja. Proračunski izdatki so zdaj ocenjeni na 356 milijard evrov, največjega povečanja financiranja pa bo deležno Ministrstvo za obrambo, ki mu v proračunu namenjajo več kot 43 milijard evrov za nakup novih ladij in helikopterjev. Največji delež proračuna, 145 milijonov evrov, bo tako kot prejšnja leta namenjen Ministrstvu za delo in socialo, dvignili se bosta tudi postavka za otroške dodatke in subvencije za obnovljive vire energije. Med drugim je predvidenih tudi dodatnih 8750 delovnih mest za uradnike na ministrstvih.

Škotska je postala prva država na svetu, ki v šolski kurikulum uvaja poučevanje o pravicah LGBT oseb in zgodovini boja zanje. Spremembo je dosegla delovna skupina pod vodstvom Kampanje za inkluzivno izobraževanje, “TIE”, njen predlog pa je sprejelo ministrstvo za izobraževanje. V javnih šolah bodo učenci tako deležni pouka o zgodovini gibanj za enakopravnost istospolnih in o spopadanju s homofobijo in drugimi oblikami diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ter o LGBT identiteti. Škotska se v tem oziru ponaša tudi z največjim številom istospolnih parlamentarnih predstavnikov.

V Rimu poteka kongres o pasteh sekt, na katerem sodelujejo predstavniki rimokatoliške cerkve, policije in medicinske stroke. Zbrani ‘strokovnjaki’ pravijo, da gre za problem, ki mu ne posvečamo dovolj pozornosti, saj naj bi že samo v Italiji vsak dan petnajst mladih zapadlo v satanizem. Zaključno besedo na kongresu bo imel notranji minister Matteo Salvini. Da gre pri sektah za resno zadevo, je že lansko leto opozoril papež Frančišek, ko je izjavil, da je Satan “pametna oseba, s katero naj se ne kregamo”. Citiramo: “Je zelo prijazen, potrka na vrata, pozvoni, prijazno vstopi in na koncu pripelje še prijatelje.” Konec citata.

Slovenski državni holding je prodal 59 odstotkov delnic Nove Ljubljanske banke, po ceni 51,50 € na delnico. Iz prodaje je država do zdaj iztržila okoli 609 milijonov evrov, prodani delež pa bi lahko narasel na 65 odstotkov. Država je v tem postopku po zavezi, dani Evropski komisiji, v zameno za odobreno državno pomoč banki konec leta 2013 prodajala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico NLB. Delež, ki je tokrat ostal v lasti države, bo ta morala prodati do konca prihodnjega leta.

Lista Marjana Šarca je bila danes ob odprtju kongresa evropskih liberalcev Alde v Madridu sprejeta v njihove vrste, kar je z govorom na kongresu obeležil tudi premier Marjan Šarec. V govoru je izrazil ponos, da je eden od osmih liberalnih premierjev, ki sodelujejo v Evropskem svetu, ter pozval k boju proti populizmu in evroskepticizmu.  

Za konec pa še opozorilo vsem, ki morate v naslednjih dneh in tednih urediti kakšen formalen del svojega življenja: Zaposleni na upravni enoti Ljubljana so napovedali stavkovno dejavnost, ki se bo začela s prihajajočim ponedeljkom. Sprva bo delo potekalo tako, da bodo z delom zaključili takoj po koncu uradnih ur, ne glede na število čakajočih. Po besedah Dragana Stankovića, predsednika Sindikata delavcev upravne enote Ljubljana, morajo uradniki na okencih obravnavati vse stranke, ki jih obiščejo v času uradnih ur. Popoldanska izmena okenskih uradnikov se tako večinoma podaljša vsaj za uro ali uro in pol, pogosto tudi dlje. Delavcem nadurno delo ni niti odrejeno niti priznano. Do 20 nadur na mesec jim priznajo kot navadne ure, presežek nadur pa lahko porabijo le kot proste ure. Zaposleni na okencih sicer v najbolj kritičnih mesecih občasno prejemajo dodatek za povečan obseg dela, ki pa znaša okoli 20 evrov. Če se stanje ne bo izboljšalo, nameravajo ukrepe zaostrovati vse do klasične stavke s popolno prekinitvijo dela.