Organizacija za prepoved kemičnega orožja je letošnja dobitnica Nobelove nagrade za mir. Organizacija, katere strokovnjaki trenutno v Siriji sodelujejo pri uničevanju tamkajšnjih zalog kemičnega orožja, si je nagrado po mnenju odbora za Nobelove nagrade v Oslu prislužila zaradi dolgotrajnih prizadevanj za odpravo kemičnega orožja, razorožitev pa je bila tudi eden izmed osnovnih ciljev kemika Alfreda Nobela, po katerem se nagrada imenuje. Kot je pojasnil odbor, so v minulih desetletjih z izborom nagrajencev že večkrat izpostavili potrebo po odpravi jedrskega orožja, z letošnjim nagrajencem pa želi enako storiti tudi s kemičnim. Odbor za Nobelovo nagrado je ob tem spomnil, da se kljub okrepljenim globalnim trendom za odpravo kemičnega arzenala nekatere države še vedno izogibajo njegovemu uničenju, pri tem pa je izpostavil Združene države Amerike in Rusijo.

Človekoljubna organizacija Human Rights Watch je v obsežnem poročilu sirske uporniške sile obtožila vojnih zločinov in odgovornosti za poboj 190 civilistov in zajetja več kot 200 ljudi med avgustovsko ofenzivo na pretežno alavitsko mesto Latakia. Pri napadu na Latakio in 10 okoliških alavitskih vasi je po navedbah 105-stranskega poročila, ki temelji na zaslišanju več kot 35 prič, sodelovalo 20 uporniških skupin, med njimi tudi skrajne islamistične, povezane z Al Kaido, napadalci pa so se prebivalstva lotili brez opozoril in z odprtim ognjem. Pripadniki sirskih uporniških enot so po poročanju Human Rights Watcha vdirali tudi v domove in tam pobijali civiliste brez možnosti odpora in pobega, več kot 200 ljudi, po večini žensk in otrok, pa so uporniki zajeli. Po mnenju opazovalcev naj bi šlo za dobro koordiniran in načrtovan napad, s katerimi so uporniki z območja želeli pregnati alavitsko prebivalstvo, ki že vse od začetka sirskega konflikta podpira režim Bašarja al Asada.

Tajvansko podjetje Foxconn, ki izdeluje elektronske komponente za nekatere vodilne svetovne proizvajalce zabavne elektronike, je vendarle priznalo kršenje delavskih pravic zaposlenih v svojih tovarnah na Kitajskem. Podjetje se z obtožbami o nehumanih delovnih razmerah, zaradi katerih je nekaj zaposlenih celo storilo samomor, srečuje že dlje časa, zdaj pa je priznalo, da so najeti študentje v njihovih gigantskih tovarnah na Kitajskem delali v nasprotju z lastno zaposlitveno politiko podjetja. Najeti delavci, po večini študentje, ki so opravljali prakso, so bili v podjetju siljeni v prekomerno delo, vodstvo podjetja pa je sporočilo, da so tovrstne nepravilnosti že odpravili in delovne razmere uredili v skladu z internimi pravili o zaposlitvi in zakonodajo. Foxcoon, ki na globalni ravni zaposluje več kot 800.000 ljudi, se je z obtožbami o nehumanih delovnih razmerah na Kitajskem prvič srečal leta 2010, ko je 13 delavcev storilo samomor, primer pa je dvignil veliko prahu o delovnih razmerah na Kitajskem. Vodstvo Foxconna je obtožbe sprva zanikalo, izkoriščane delavce pa skušalo pomiriti s povišanimi mezdami in skrajšanimi delovniki.

Odvetniki kenijskega predsednika Uhuruja Kenyatte, ki ga obtožnica bremeni zločinov proti človečnosti v povolilnem nasilju leta 2007, od Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu zahteva, da zaustavi sodni proces, še preden se ta tudi uradno začne. Odvetniki Kenyatte trdijo, da sta pod vprašajem neodvisnost in korektnost sodnega procesa, saj naj bi bile predvidene priče pred začetkom ustrahovane, sodišče pa naj bi želelo na ta način spremeniti potek sojenja. Odvetniki kenijskega predsednika ob tem namigujejo na korupcijo in razmišljajo celo sodnem pregonu odgovornih na mednarodnem haaškem tribunalu. Zahteva Kenyatte o prekinitvi procesa proti njemu pa sovpada z vse hujšimi kritikami haaškega sodišča med nekaterimi afriškimi državami. O tem bodo danes in jutri afriški voditelji razpravljali na vrhu Afriške unije, mnoge njene članice pa si prizadevajo, da bi s haaškim sodiščem celo prekinili sodelovanje.

Predsednik Paname Ricardo Martinelli je zanikal obtožbe o korupciji v svoji družini, ki mu jih očitajo domači mediji. Časnik La Pensa in nekateri drugi panamski mediji predsednikovega sina Ricarda Martinellija mlajšega obtožujejo povezav s sodelavcem italijanskega konzorcija Svemark in zaupnikom nekdanjega italijanskega premiera Silvija Berlusconija Valterjem Lavitolo. Ta naj bi v Panami podkupoval visoke uradnike z namenom, da bi si konzorcij Svemark zagotovil posel pri gradnji panamskih zaporov. Martinelli je ob zanikanju obtožb povedal, da gre za spor med italijanskimi izvajalci, s katerimi panamske oblasti nimajo opraviti, za afero pa je okrivil politične nasprotnike. Panamska opozicija Martinellijevih odgovorov ne sprejema, Stranka demokratične revolucije pa je proti predsednikovemu sinu, Lavitoli in še dvema domnevnima sostorilcema včeraj že vložilo kazensko ovadbo.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo uresničila napoved, da se bo v želji zaščititi tuje delavce pred izkoriščanjem obrnila na evropsko sodišče, če se premierka Alenka Bratušek ne bo zadovoljivo odzvala na izpostavljeni primer. Ker je Bratuškova vprašanje izkoriščanja delavcev imigrantov zgolj prenesla na pristojno ministrstvo in se ni z njim konkretno spopadla. Govorili smo z izvršnim sekretarjem sindikata Goranom Lukičem.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.