Delavska stranka Kurdistana je enostransko razglasila prekinitev ognja s Turčijo, potem ko je stranko k razpustitvi in razorožitvi pozval njen ustanovitelj in nekdanji voditelj Abdullah Öcalan. V izjavi so izpostavili, da s tem vstopajo v novo fazo odpora, in pozvali k izpustitvi Öcalana iz zapora, da bi ta lahko vodil partijski kongres in ponovno prevzel vodstvo stranke. Vodstvo Ljudskih zaščitnih enot, oboroženega krila stranke je razglasilo, da premirje velja za vse sile pod njihovim nadzorom po celi Turčiji in da bodo njihove sile prevzele obrambno držo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v sobotni izjavi dejal, da bo turška vojska nadaljevala z operacijami proti kurdom, če bo proces razorožitve zastal. Več o prekinitvi ognja v OFFsajdu ob petih.

V okviru študentske in vsesplošne vstaje v Srbiji je v soboto v Nišu potekal protest, ki se ga je po podatkih organizatorjev protesta udeležilo več kot 200 tisoč ljudi. Na protestnem shodu so zahtevali pravico za žrtve zrušitve nadstreška v Novem Sadu ter objavili in sprejeli »študentski edikt«, v katerem so pozvali k temu, da mora država delovati za dobro svojih ljudi. Naslednji vsesplošni protest, manjši shodi po vsej Srbiji namreč potekajo vsakodnevno, bo potekal 15. marca v Beogradu. Na proteste se je odzval srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je masovni shod označil za »neuspešno barvno revolucijo« in proteste oklical za »upor privilegiranih in bogatih« ter dejal, da bo celo Srbijo pozval v Beograd na proti-proteste. 

Poleg velikega študentskega protesta v soboto pa se protestna aktivnost v Srbiji nadaljuje tudi drugje. Vzgojitelji iz neformalnega združenja Združena izobrazba Srbije organizirajo pohod od Beograda do Čačka, po zgledu študentskih pohodov, ki so potekali v državi. Medtem so maturantje Pete beograjske gimnazije že tretjo noč prenočili v prostorih gimnazije, kjer izvajajo blokado, s katero od ministrstva za izobrazbo zahtevajo razrešitev vršilke dolžnosti ravnateljice, Danke Nešović, ki je šolo zaprla za dostop dijakov in vzgojiteljev. 

Izraelska vojska je ponovno vzpostavila blokado vstopa humanitarne pomoči v Gazo, po tem ko so izraelske oblasti zavrnile začetek druge faze premirja v Gazi. Namerno stradanje civilne populacije je vojni zločin, toda to za genocidnega okupatorja ni nič novega, gre za golo razkazovanje krutosti in brutalen pritisk na palestinsko prebivalstvo enklave ter poskus spodkopavanja premirja, ki je v veljavo stopilo januarja. Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da je zavrnil načrt za stalno premirje, ki ga je ponudilo gibanje Hamas in zagrozil s ponovnim začetkom vojne, če gibanje ne bo sprejelo načrta z ameriško podporo, ki zgolj podaljša prvo fazo premirja. Poleg stradanja pa izraelske genocidne sile nadaljujejo z obstreljevanjem Gaze, v napadih v mestu Kan Junis so tako ubili eno in ranili tri osebe, v obstreljevanju Rafe pa so ubili še dve osebi. V guvernatu Betlehem na okupiranem zahodnem bregu pa so izvedli več racij, v katerih so aretirali 8 palestincev in ranili 16-letnika, v obstreljevanju begunskega taborišča Dženin s solzivcem pa se je do smrti zadušil en otrok. 

Sirske oblasti so napotile dodatne sile v Jaramano, predmestje Damaska, potem ko so v petek milice, povezane z oblastjo bivšega predsednika Bašarja Al-Asada, v spopadu na nadzorni točki ubile enega in ranile še enega člana Sirskih varnostnih sil. Poteza sledi sobotnim izjavam izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, po katerih naj bi ukazal izraelski vojski, naj se pripravi, da ubrani druze, ki živijo v Jaramani. Druzi so verska manjšina v regiji, mnogi prebivajo v okupiranem Golanskem višavju, kjer Izrael izvaja političen pritisk s tem, da jim nudi državljanstvo, Jaramana pa se nahaja v bližini okupiranega višavja. Mestni veljaki Jaramane izjave izraelskega premierja označujejo za vmešavanje.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je izjavil, da je sedaj z Združenimi državami Amerike pripravljen podpisati dogovor o skupnem izkoriščanju ukrajinskih rudnin, ki ga ni podpisal v petek po sporu z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je dodal še, da je Ukrajina pripravljena nadaljevati konstruktivne odnose z ZDA ter da je pripravljen zapustiti svoj položaj v zameno za članstvo Ukrajine v zvezi NATO. 

V Bukarešti so potekali protesti podpornikov bivšemu kandidatu za predsednika Călinu Georgescuju, ki ga je organizirala njegova stranka, Zavezništvo za zedinjenje Romunov. Na shodu naj bi po navedbah Romunske žandarmerije prišlo do nasilja, ko so protestniki vanje metali plastenke z vodo in plastične zaboje med poskusom preboja varnostnega kordona. Po navedbah organizatorjev naj bi se protesta udeležilo več kot 300 tisoč oseb, po njihovih trditvah pa naj bi to bil zadnji protest, ki ga bodo organizirali pred majskimi volitvami. 

Bolgarski državni tožilec je v državni zbor podal prošnjo za dovoljenje za aretacijo dveh poslancev skrajno desne stranke Prerojenje zaradi vandalizma in poskusa požiga stavbe Evropske komisije med protesti, ki so potekali v Sofiji 22. februarja. Poleg dveh poslancev sta pod preiskavo zaradi »huliganizma« med protesti še dva poslanca stranke, vendar zoper njiju ni bila vložena prošnja za dovoljenje za aretacijo. Med protestom, ki ga je organizirala stranka Prerojenje, so namreč protestniki razbili okna stavbe in zažgali vhodna vrata. Stranka je v zadnjih dveh letih organizirala več protestnih shodov, na katerih nasprotujejo vstopu države v evro območje.

V Bosni in Hercegovini so v Zenici potekali protestni shodi upokojencev in študentov, na katerih so protestniki opozarjali na visoke cene živil in vsakodnevnih potrebščin, nizke plače in pokojnine, slabo zdravstvo in korupcijo v vladi. Proteste je organizirala neformalna skupina »Zenica Ustaje«, gre pa za že četrte take proteste v tem mestu, ki potekajo vsak teden. Poleg protestov v Zenici je protest potekal tudi v Kaknju pod vodilom »Kakanj Ustaje«.

V Avstriji je danes po rekordno dolgih pogajanjih o sestavi nove vlade prisegla nova vlada, ki jo sestavljajo Ljudska stranka, socialdemokrati in liberalna stranka Neos. Pogajanja o sestavljanju vlade se vlečejo že od konca septembrskih volitev, na katerih je slavila fašistična stranka Svobodnjaki, ki pa ji ni uspelo sestaviti koalicije. Kot pričakovano od evropske sredinsko-leve politike, nova vlada seveda napoveduje »ostrejši« odnos do migracij.

OFF je pripravila Vida.