V Hondurasu je na predsedniških volitvah zmagal kandidat konzervativne Nacionalne stranke Juan Hernandez, ki je zbral 34 odstotkov vseh glasov, medtem ko je Xiomara Castro, žena nekdanjega odstavljenega voditelja Manuela Zelaya, zbrala dobrih 6 odstotkov manj. Oba prvouvrščena kandidata sta sicer takoj po volitvah razglasila zmago. Hernandez obljublja, da bo Hondurasu lahko nudil pozitivne spremembe in prekinil s politično krizo v državi, v kakršno je Honduras padel pred odstavitvijo nekdanjega predsednika Zelaye leta 2009. V državi že lep čas vladata velika lakota in brezposelnost, vse več pa je tudi kriminala. Ta državljanom preprečuje nočni izhod na ulice. Kriminal je v državi v veliki meri prisoten tudi zaradi močne vpetosti Hondurasa v mednarodne narko-kartele, država pa se po številu umorov na prebivalca uvršča na prvo mesto v svetovnem merilu. Mnogo prebivalcev kljub temu ostaja skeptičnih in prepričani so, da nihče več ne more izboljšati težke situacije v državi, ki je takoj za Haitijem najrevnejša v Ameriki.

Odločitev Kitajske, da del območja v Vzhodnokitajskem morju v bližini spornega otočja Diaoyu, ki si ga lasti tudi Japonska, razglasi za območje zračne obrambe, zbuja ogorčene odzive. Japonski premier Šinzo Abe je nad odločitvijo kitajskih oblasti izrazil zaskrbljenost in dodal, da bi sporna poteza Pekinga lahko povzročila nenačrtovane posledice. Japonsko zunanje ministrstvo je ob tem izjavilo, da odločitve kitajske vlade ne bo spoštovalo, zaradi ravnanja kitajskih oblasti pa so na zagovor poklicali kitajskega veleposlanika v Tokiu. Ogorčenje so izrazili tudi v Južni Koreji in na Tajvanu, ki si prav tako lastita vode v Vzhodnokitajskem morju. Kitajsko vlado, ki je ob razglasitvi območja zračne obrambe sporočila, da bo od vseh letal, ki bodo letela nad spornim območjem, zahtevala, da ubogajo njene ukaze, je opozoril tudi ameriški zunanji minister John Kerry. Vlečenje enostranskih potez je po njegovem nedopustno, še posebej, ker bi se s tem lahko poslabšale razmere v regiji. Konflikt med vzhodnoazijskim državami okoli spornega območja v Vzhodnokitajskem morju je sicer tlel več desetletij, v ospredje pa je prišel pred dobrim letom, ko je Japonska nacionalizirala otočje Diaoyu ali kot ga imenuje sama, Senkaku.

Na ulice tajske prestolnice Bangkok se je zgrnilo več deset tisoč protestnikov, ki zahtevajo odstop tajske vlade in zamenjavo oblasti. Protivladne protestnike je na ulice prignal vladni predlog zakona o politični amnestiji, s katero želijo tajske oblasti, po mnenju demonstrantov in tajske opozicije, omogočiti neformalnemu voditelju vladajoče stranke Pheu Thai Thaksinu Šinavatri vrnitev v domovino in zaustaviti sodne procese proti njemu. Obtožnica Šinavatro bremeni politične korupcije, zaradi česar je že pred leti pobegnil v tujino, stranko in vlado pa predal v roke mlajši sestri Yingluck. Več kot 100.000 protivladnih demonstrantov se je v vzhodnem delu Bangkoka zbralo že včeraj, današnji ponovni shod pa so protestniki obeležili s pohodom skozi center mesta, pri čemer so obiskali vse pomembnejše tajske vladne inštitucije, 40 demonstrantom pa je celo uspelo vdreti v poslopje finančnega ministrstva. Proti vladi Šinavatre je aktivna tudi tajska parlamentarna opozicija, ki je za jutri zahtevala razpravo o nezaupnici premierki Yingluck in glavnim članom njene vlade. Med tem se je v tajski prestolnici v podporo aktualni vladi na ločenem shodu zbralo tudi dobrih 40.000 podpornikov Šinavatrinega režima.

19 človekoljubnih organizacij, delujočih v Egiptu, je v posebni izjavi za javnost ostro obsodilo sporen zakon o pravici do organizacije javnih zborovanj in protestov, ki s podpisom začasnega egiptovskega predsednika Adlyja Mansourja stopa v veljavo. Zakon, ki med drugim daje oblastem pravico, da proteste prepovejo, če ocenijo, da ta ogroža nacionalno varnost, za kršitelje pa predvideva ostre zaporne kazni, človekoljubne organizacije vidijo kot izrazito represiven. Po njihovem mnenju želijo oblasti s poostreno zakonodajo kriminalizirati vse oblike mirnega zborovanja, hkrati pa jim ta daje v roke preširoka pooblastila, s katero lahko vsako željo po javnem zborovanju učinkovito zatrejo. Na drugi strani egiptovski premier Hazem Beblavi cinično zagotavlja, da je zakon spisan v prid protestnikov in da ščiti njihove pravice. Z določili, kot je predpisana 5-letna zaporna kazen za prikrivanje obraza med protesti, in to v deželi, kjer so raznorazna pokrivala del oblačilne kulture, prav gotovo. (beri iroinčno)

V Maliju so volivci še drugič v zadnjem letu oziroma po vojaškem posredovanju proti islamskim upornikom na severu države odšli na volišča. Po predsedniških volitvah, ki so potekale pred tremi meseci, so malijski volivci tokrat izbirali predstavnike v državni parlament, opazovalci pa beležijo precej manjšo volilno udeležbo kot na predhodnem glasovanju. Čeprav so predsedniške volitve potekale dokaj mirno, pa so po njih na severu države ponovno izbruhnili spopadi, kar je botrovalo nizki volilni udeležbi na včerajšnjih parlamentarnih volitvah. Koliko izmed dobrih 6 milijonov in pol volilnih upravičencev v Maliju je dejansko oddalo svoj glas, še ni znano, so pa številni Malijci pred volitvami izrazili nezadovoljstvo tako z volilnim procesom kot z razmerami v državi. Številne volilne nepravilnosti so zabeležili tudi opazovalci volitev, ki opozarjajo na kupovanje glasov, na severu države naj bi nekatera volišča še vedno kontrolirali uporniki, in favoriziranje stranke malijskega predsednika Boubacarja Keitaja, ki naj bi bil na nekaterih voliščih zaradi bojkota opozicije edina izbira volivcev. Uradni podatki o volilni udeležbi in prvih rezultatih bodo znanih v nekaj dneh.

Drugi dan množičnih protivladnih protestov v Kijevu so se ti sprevrgli v spopade med protestniki in pripadniki policije. Protestniki so na parlament metali kamenje in dimne bombe, policija pa se je izgrednikov lotila s solzivcem. Desettisočglave množice protestnikov so sicer preplavile glavno mesto Ukrajine včeraj, potem ko je vlada v četrtek napovedala zaustavitev postopkov za podpis sporazuma o prostem trgovanju in pridružitveni sporazum z Evropsko unijo. Na Ukrajino namreč z druge strani pritiska Rusija, ki si želi po Putinovih besedah Kijev vključiti v carinsko unijo pod vodstvom Moskve, demonstranti pa od predsednika Viktorja Janukoviča zahtevajo, da podpiše omenjeni sporazum z Evropsko unijo. Po ocenah analitikov približno 45 odstotkov prebivalcev Ukrajine podpira tesnejšo povezavo države z zahodnoevropskimi integracijami, demonstracije pa podpirata tudi glavni opozicijski stranki Udar boksarja Vitalija Kličkova in Domovina zaprte nekdanje ukrajinske premierke Julije Timošenko.

Rusko podjetje Gazprom je v Srbiji sklenilo dogovor za postavitev plinovoda, imenovanega Južni tok, vrednega 2.7 milijarde dolarjev. Plinovod bo potekal preko Ukrajine in tako zagotavljal neoviran transport ruskega zemeljskega plina v Evropo. Srbski premier Ivica Dačić trdi, da je plinovod za Srbijo ključnega pomena, saj bo poleg zagotavljanja tisočih delovnih mest, državo napravilo za energijsko središče Evrope. Podobno tudi ruski predsednik Vladimir Putin pričakuje, da bo Južni tok močno utrdil mednarodno energetsko vrednost in postavil Srbijo kot eno bistvenih energetskih centrov v Evropi. Plinovod naj bi se odprl decembra leta 2015, letno pa naj bi dovajal do 64 milijard kubičnih metrov plina. Po eni strani bo pot plinovoda potekala čez Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Slovenijo, Italijo in Avstrijo, na drugi strani pa bo Gazprom plin dovažal Hrvaški, Makedoniji, Grčiji in Turčiji. Srbija upa, da se bo s tem projektom strateško približala Rusiji, tako kot tudi ostali Evropi.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je predsednici vlade Alenki Bratušek podal odstopno izjavo. Kot razloge za odhod iz vladne ekipe je Gantar navedel nezmožnost izvedbe nujne reforme zdravstvenega sistema, na način, da bi bila učinkovita in hkrati sprejemljiva za vse. Glavna ovira pri prevetritvi zdravstvene zakonodaje naj bi bili številni posamezniki s partikularnimi interesi, ki v imenu različnih predlogov in pogledov zavirajo spremembe in ohranjajo obstoječe stanje, ki jim je pisano na kožo. Gantar je ob tem spomnil, da je svoj odstop, v primeru, da mu ne bo uspelo izpeljati zdravstvene reforme, napovedal že pred skoraj pol leta. Večina politikov in drugih vpletenih v zdravstveno politiko je nad potezo Gantarja presenečena.

Sindikat vojakov Slovenije je vlado pozval k umiku predloga zakona, ki določa način poplačila neplačanega dolga, nastalega iz plačnih nesorazmerij. Zakon naj bi sicer v okviru redne novembrske seje državni zbor obravnaval v sredo. O tem, zakaj vojaški sindikat poziva k umiku zakona, smo vprašali predsednika Sindikata vojakov Slovenije, Gvida Novaka.

Izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Vlada takojšnje poplačilo dolga javnim uslužbencem odklanja z argumentom, da tega ne dopuščajo javne finance. A kot pravi Novak, so tudi o tem mnenja deljena.

Izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) in Civilna iniciativa Celja jutri organizirata javni protest proti dolgotrajnemu onesnaževanju okolja in prebivalcev. Več o tem nam je povedal predsednik Gibanja TRS, dr. Dušan Plut.

Izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

OFF sta skupaj spacala Nejc Marcen in vajenec Žiga.