Po včeraj sprejetem sklepu vlade se je na slovensko-italijanski meji začela izvajati kontrola vstopa v Slovenijo. Po besedah premierja v odstopu, Marjana Šarca, bo prepoved vstopa veljala le za potniški, ne pa tudi tovorni promet. S tem bi namreč povzročili dodatno škodo gospodarstu, česar si Slovenija ne more privoščiti. Predvsem želijo vstop onemogočiti bolnim ljudem – vsakdo bo moral namreč od prihodu na slovensko-italijansko mejo predstaviti negativen izvid testiranja na koronavirus. Ukrep naj bi bil nujen, saj po Šarčevih besedah ljudje karantene ne upoštevajo in s tem ogrožajo druge. Pregledi se bodo izvajali nad osebami, ki v Sloveniji nimajo prijavljenega začasnega ali stalnega bivališča. Minister za zdravje Aleš Šabeder sicer trdi, da meja ni zaprta, da so zaprte le nekatere ceste ter vzpostavljene nadzorne točke. Govori Walter Bandelj, predsednik slovenske skupnosti v Trstu.

Izjava

Vse slovenske državljane, nahajajoče se v Italiji, pa je Ministrsvo za zunanje zadeve pozvalo, naj si čimprej organizirajo potovanje nazaj v domovino. Podoben ukrep je izvedla tudi Avstrija, ki je zaprla italijansko mejo, vsi Avstrijci pa bodo morali po vrnitvi iz Italije prestati dvotedensko karanteno.

Pristojni parlamentarni odbori so potrdili kandidate nove vlade Janeza Janše. Novi minister za zunanje zadeve bo tako postal Anže Logar, v pristojnem odboru DZ je prejel trinajst glasovov za in sedem proti. Novi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Janez Cigler Kralj. Zadnji je bil potrjen Matej Tonin, ki po lastnih besedah “prihaja kot gasilec gasit požar”. Predvidoma je požar trenutno stanje ministrstva za obrambo, ki ga bi reševal z naborništvom ter metanjem proračuna v vojsko, čeprav je priznal, da je dvoodstotno namenjanje BDP-ja vojski v dvoletnem mandatu nemogoče.

Spodnji dom ruskega parlamenta je v zadnjem branju ustavnih sprememb po predlogu predsednika Vladimirja Putina s 383 glasovi za in nobenim proti potrdil reforme v ustavi. Predlog vsebuje skoraj štiristo sprememb, ki med drugim povečujejo moč predsednika vlade ter podeljujejo več pristojnosti parlamentu in drugim institucijam. Nepričakovano je Putinova stranka Združena Rusija pred zadnjim branjem predloga vložila dopolnitev, ki bi Putinu resetirala predsedniške mandate. To pomeni, da bi se lahko po letu 2024 znova potegoval za mesto predsednika. Po sedaj veljavni zakonodaji to namreč ne bi bilo mogoče. V kolikor se rusko ustavno sodišče odloči v prid spremembi, bo Putin tako po izteku mandata spet primeren za predsedniškega kandidata. Pred potrditvijo sprememb mora predlog obravnavati zgornji dom ruskega parlamenta in mora dobiti predsednikov podpis. Putin je ljudstvu obljubil referendum 22. aprila, kjer bo lahko glasovalo o ustavnih spremembah. 

Prošnjo odvetnikov izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja, da bi se sodbo o njegovih goljufijah in sprejemanju podkupnin zamaknilo, je pristojno sodišče zavrnilo. Obramba je trdila, da niso pravočasno dobili vsega materiala tožilstva ter tako niso imeli časa pripraviti obrambe. Sodišče je tak ugovor zavrnilo, saj odgovor obrambe na dokazni material za sojenje ni potreben. Medtem ko se Netanjahu mudi po sodiščih, pa se vodja opozicije Beni Ganc dogovarja z manjšimi strankami o sestavi vlade. Na volitvah prejšnji teden je Netanjahujev Likud s svojimi zavezniki osvojil 58 poslanskih mest, tri mu manjkajo do večine. 

Okrepitve Evropske agencije za zunanje meje – Frontex so prispele na grško-turško mejo, da bi pomagale zaustaviti migrantski val iz Turčije. Sestavljajo jo pripadniki enot za hitro posredovanje, ki so predvsem policisti. Na pomoč naj bi priskočili grškim policijskim enotam, ki že od začetka marca poskušajo zadržati migrante znotraj Turčije, potem ko je ta odprla kopensko mejo. Evropska unija v strahu pred ponovitvijo begunske krize leta 2015 turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana obtožuje izrabljanja migrantov za izsiljevanje EU, da bi si zagotovil večjo finančno in politično podporo pri izvajanju lastnih interesov v Siriji in drugod. Erdogan pa je sporočil, da namerava meje pustiti odprte, dokler EU ne izpolni obljub iz migracijskega dogovora, danih leta 2016, ki vključujejo lažjo pridobitev viz za turške državljane in olajšanje trgovanja, predvsem pa tudi več sredstev za preskrbo migrantov v Turčiji. 

Turčija želi z EU nov dogovor doseči do zasedanja Evropskega sveta 26. marca. Grčija je v pripravah na val migrantov sicer napovedala deportacije brez registracije in brez možnosti zaprositve za azil. Ni pa napovedala metod, ki bodo uporabljene za dosego cilja – Turčija trdi, da je grška policija na meji ustrelila tri migrante. Grčija naj bi imela tudi tajne centre, ki niso na nobenem zemljevidu in katerih obstoj vlada zanika, kjer naj bi bili migranti brez pravne podpore in naj bi le čakali na deportacijo. O obstoju pričajo migranti, ki so v depotracijskem centru bili, in satelitski posnetki.

Peticija, naslovljena TraffickingHub, obtožuje enega izmed največjih spletnih distributerjev pornografije PornHub, da izvaja premalo nadzora nad materialom, ki je objavljen na portalu. To vključuje nepreverjanje strinjanja ter starosti tistih, ki se v videoposnetkih pojavljajo. Laila Mickelwait, pobudnica peticije, ki jo je podpisalo več kot 400 tisoč ljudi, trdi, da se s tem omogoča nasilje nad otroci in ženskami, prav tako pa spodbuja trgovino z ljudmi. V kampanji, ki jo vodi ameriška krščanska organizacija Exodus Cry, želijo, da voditelji podjetja prevzamejo odgovornost ter doseči zaprtje spletnega portala. MindGeek, starševsko podjetje PornHuba, zavrača vsakršne obtožbe ter trdi, da se vse izvaja po regulacijah – temu je težko verjeti, saj je britanska organizacija Internet Watch Foundation v zadnjih treh letih našla vsaj sto osemnajst primerov, kjer oseba v videu ni bila polnoletna. S peticijo želijo ustvariti precedent, ki bo dovoljeval lažje reševanje primerov slabe prakse v pornografiji. 

OFF je pripravila vajenka Lucija.