Regulacija izpušnih plinOFF
Ameriški tehnološki gigant Google se je pritožil na največjo protimonopolno kazen Evropske komisije, ki mu jo je ta naložila julija letos. Google bi moral Evropski uniji v roku treh mesecev plačati 4,34 milijarde evrov zaradi privilegirane pozicije njihovega internetnega iskalnika na mobilnih telefonih z operacijskim sistemom Android. Podjetje je sporočilo, da se bo v primeru zavrnitve pritožbe na splošnem sodišču Evropske unije pritožilo na najvišjo sodno instanco, Sodišče evropskih skupnosti.
Google bo sicer po zlorabi osebnih podatkov uporabnikov storitve Google Plus ukinil. Maja je v Evropski uniji začela veljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, po kateri so podjetja dolžna obvestiti vpletene, če so bili njihovi osebni podatki izpostavljeni ali zlorabljeni. Zaradi programskega hrošča je program spletnega omrežja izpostavil osebne podatke pol milijona uporabnikov tretjim osebam. Tretje stranke so dobile dostop do imena, naslova elektronske pošte, poklica, spola in starosti uporabnikov.
Pakistanska vojska se je s Kitajsko dogovorila o skupni proizvodnji in nakupu 48 brezpilotnih letalnikov tipa Wing Loong II, ki jih bodo za Pakistan izdelali v kitajski družbi Chengdu. Gre za največji kitajski izvozni orožarski posel, cena kitajskih letalnikov pa naj bi bila za skoraj četrtino nižja od ameriških konkurentov, ki jih je Pakistan naročal doslej. Pakistan je letalnike naročil le nekaj dni po 4,7 milijarde evrov vrednem indijskem naročilu ruskega obrambnega raketnega sistema S-400.
Evropski okoljski ministri so v Bruslju določili izhodiščni položaj za novo zakonodajo glede avtomobilskih izpustov ogljikovega dioksida. Končna odločitev bo podana po pogajanjih ministrov z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, ki se pričnejo danes. Ministri so se odločili, da naj bi proizvajalci avtomobilov do leta 2030 znižali izpuste za 35 odstotkov glede na vozila iz leta 2021. Več kot polovica članic Unije si je sicer prizadevala za 40-odstotno zmanjšanje, a so morale sprejeti kompromis s koalicijo držav z močno razvito avtomobilsko industrijo. Ta koalicija Nemčije, Madžarske, Poljske, Slovaške in Bolgarije je namreč sprejela največ 30-odstotno zmanjšanje.
Neprofitna organizacija Zdravniki brez meja je potrdila, da je bila prisiljena zapustiti otok Nauru v Mikroneziji in prenehati nuditi pomoč tamkajšnjim pacientom z duševnimi motnjami. Organizacija, ki je od novembra lani pomagala lokalcem in beguncem, opozarja, da država nima kadrovskih in institucionalnih kompetenc za obravnavo vseh bolnikov. Nauruški minister za zdravje Valdon Dowiogo kljub temu pravi, da Zdravnikov brez meja ne potrebujejo več, saj po njegovem mnenju obstaja nevarnost predoziranja pacientov zaradi slabe komunikacije med več organizacijami, ali če parafraziramo: veliko babic - kilavo dete.
Nemški zunanji minister Horst Seehofer je sporočil, da bo število novopriseljenih migrantov in beguncev letos krepko pod mejo 220.000 prosilcev, ki so jo v veliki koaliciji določili v novi priseljenski zakonodaji. Lani je za azil v Nemčiji zaprosilo 186.000 ljudi, kar je 280.000 manj kot leto prej, letos pa po napovedih pričakujejo še za 60.000 manj azilnih prošenj. Politika zaprtih šengenskih meja, v kateri odločno sodeluje tudi Slovenija, se je tako pokazala za uspešno.
Novoizvoljeni srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine, trenutno še predsednik Republike srbske Milorad Dodik, je še pred nastopom funkcije poskrbel za diplomatski spor med Bosno in Hercegovino ter Ukrajino. V pogovoru za ruski dnevnik Izvestija je napovedal, da bo predlagal priznanje ruske aneksije polotoka Krim. Dodik ocenjuje, da je polotok zgodovinsko del Ruske federacije, referendum o priključitvi polotoka pa legitimen in demokratičen.
V Republiki srbski, natančneje v Bosanskem Brodu na meji s Hrvaško, je prišlo do eksplozije v naftni rafineriji z eno smrtno žrtvijo. Prebivalci Slavonskega in Bosanskega Broda že desetletja opozarjajo na onesnaženost zraka zaradi rafinerije, konec marca in v začetku aprila pa je bilo zaradi onesnaženja več kot 100 tisoč ljudi brez pitne vode. Po včerajšnji eksploziji jim grozi nova ekološka nevarnost, saj se je na Savi pojavil petkilometrski naftni madež. Vpliv rafinerije na družbo in okolje povzame Toni Vidan iz organizacije Zelena akcija.
Za eksplozijo in podobne nesreče Vidan krivi poslovanje ruskih lastnikov v naftnem sektorju.
Pred eno uro se je zaključila seja komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri so na pobudo predsedujočega Anžeta Logarja razpravljali o podeljevanju frekvenc 5G ljubljanski družbi BTC d.d. Nekdanjemu ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju so očitali, da njegova zaposlitev v družbi BTC po koncu ministrskega mandata ob hkratni podelitvi testnih frekvenc 5G isti družbi predstavlja korupcijska tveganja. V bran nekdanjemu strankarskemu kolegu je stopil Jani Möderndorfer, ki je sklic seje označil za politično motiviran, relativiziral pa tudi delo vseh ministrov vseh slovenskih vlad do zdaj. Bravo, Jani!
Koprivnikar je sicer v začetku tedna odstopil s funkcije direktorja za poslovno transformacijo družbe BTC in izstopil iz Stranke modernega centra, BTC pa je državi vrnil testne frekvence. Komisija je sklenila, da naj računsko sodišče revidira zakon o podeljevanju testnih frekvenc 5G in ga primerja s praksami v drugih evropskih državah.
Ljubljanski župan Zoran Janković je danes dopoldne z več kot 4300 podpisi podpore na upravni enoti na Adamič-Lundrovem nabrežju vložil kandidaturo in kandidatno listo mestnih svetnikov za svoj četrti županski mandat. Ob vložitvi je poudaril, da ne potrebujejo zavezništev z nobeno stranko ali listo, saj imajo zavezništvo s prebivalci Ljubljane. Izpostavil je še, da ne potrebuje niti programa niti obljub, saj verjame, da bo zmagal že v prvem krogu in v novem mandatu le nadaljeval doslej zastavljeno delo. Na kandidatni listi med drugimi za ponovni mandat kandidira tudi Jože Mermal, direktor BTC-ja, ki mesto čuti na “enaki frekvenci” kot direktor Zoran.
Off je pripravil tudi vajenec Jaka.
Dodaj komentar
Komentiraj