Izraelska genocidna vojska še vedno izvaja napade na okupiranem Zahodnem bregu. V begunskem taborišču Tulkarm so tako včeraj podrli 16 domov, s ciljem izgona vseh Palestincev, ki še živijo v taborišču. Po navedbah namestnega guvernerja Tulkarma v taborišču trenutno živi zgolj še 50 družin, ki pa se soočajo s pomanjkanjem vode in elektrike. Poleg tega so po poročanju Al Džazire izraelske sile izvedle več racij, med drugim tudi na domove nedavno izpuščenih palestinskih zapornikov, pri čemer so pridržale več oseb. 

Izraelske oblasti nadaljujejo tudi z blokado vstopa strojem za odstranjevanje ruševin v okupirano Gazo, ti pa so nujno potrebni zaradi ogromne količine ruševin po celi palestinski enklavi. Poleg tega so izraelski vojaki v mestu Rafa na meji z Egiptom ustrelili in ubili šestnajstletnega otroka. Gibanje Hamas je sicer izraelskim okupatorjem ponudilo izpustitev vseh talcev kot del tako imenovane »druge faze« premirja v Gazi, na kar izraelska vlada še ni podala odgovora. Izraelski minister za zunanje zadeve Gideon Saar pa je sicer potrdil, da bodo pogajanja glede »druge faze« predvidoma stekla ta teden.

Nemško podjetje za izdelavo avtodelov Continental je napovedalo, da bodo zaprli obrat v Nurnbergu, na udaru pa bodo tudi obrati na Bavarskem in v zvezni deželi Hessen. Vodstvo podjetja v celoti načrtuje odpustitev 3000 delavcev v svojem oddelku za razvoj do konca leta 2026, od tega bo polovica izgubljenih služb prav v Nemčiji. Kot razlog za odpuščanja v podjetju navajajo slabo stanje v nemški avtomobilski industriji. V podjetju zatrjujejo, da bodo odpustitve socialno odgovorne in bodo predvsem v obliki ne-nadomeščanja delavcev, ki bodo dali odpoved oziroma šli v pokoj. Predstavniki delavcev pa ostro kritizirajo potezo in izpostavljajo, da odpuščanja in poskusi zmanjšanja stroškov za vsako ceno niso dolgoročno vzdržna strategija in da načrtovane poteze šibijo podjetje.

Predsednica Hondurasa Xiomara Castro je izjavila, da je njena vlada dosegla dogovor z vlado Združenih držav Amerike o podaljšanju sporazuma o izročitvah. Sporazum bi se sicer iztekel konec februarja. Vlada predsednice Castro je avgusta lani napovedala, da sporazuma ne bo obnavljala zaradi ameriškega vmešavanja v politiko Hondurasa in vpletenosti v državni udar leta 2009, v katerem je vojska odstavila moža trenutne predsednice, takratnega predsednika Hondurasa, Manuela Zelayo. Castro, ki se je na volitvah leta 2022 predstavljala kot levičarka in kritična do vlade ZDA, tako nadaljuje politiko sodelovanja z ZDA glede izročitev in migracij.

Brazilski vrhovni tožilec Paulo Gonet je uradno vložil tožbo proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru in 33 drugim osebam zaradi načrtovanja državnega udara in načrtovane zastrupitve trenutnega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve. V tožbi je zapisal, da so obtoženi načrtovali napad na demokratične institucije države, pri čemer so hoteli porušiti državno ureditev in demokratični sistem države. Tožbo mora sedaj pregledati brazilsko vrhovno sodišče. V primeru, da tožbo sprejme, bodo morali obtoženi pred sodišče. Bolsonaro vse obtožbe zanika.

Predstavniki ugandske vojske so izjavili, da so v mesto Bunia na vzhodu Demokratične republike Kongo poslali vojake kot del operacije proti uporniškim milicam. Generalmajor Felix Kulayigye je v izjavi za javnost sporočil, da je cilj njihove operacije v sosednji državi uničenje milic, povezanih z organizacijo Islamska država, ki delujejo v regiji. Poleg tega je izjavil, da operacija poteka v sodelovanju z vojsko Demokratične republike Kongo. Spopadi med uporniškimi milicami in ugandskimi silami na meji med državama potekajo že dlje časa, nazadnje pa so ugandske sile mejo med državama z dovoljenjem kongovskih oblasti prestopile novembra 2021. Takrat so izvedle ofenzivo proti uporniškim milicam, povezanih z Islamsko državo, ko je ta v prestolnici Ugande izvedla bombni napad, v katerem so ubili štiri in več oseb ranili.

Nadaljujemo z dogajanjem v Srbiji. V Novem Pazaru je neznanec z avtomobilom zapeljal v protestirajoče študente in lažje poškodoval devetnajstletnega študenta. Policija je že pridržala moškega, ki je bil osumljen dejanja. Študentski in dijaški protesti se sicer nadaljujejo po celi državi, v Novem Sadu so študentje Univerze Novi Sad začeli z akcijo »iskanje rektorja«. Po njihovih navedbah so rektorju nezaupnico izglasovali vsi člani senata univerze, rektor pa poskuša ohraniti svoj položaj tako, da ne skliče zasedanja senata. V Novem Sadu poteka tudi protestni shod proti načrtovanemu zmanjšanju plač za izobraževalne delavce, ki trenutno protestirajo. Poleg tega so dijaki iz Novega Sada izvedli protestni shod proti Futogu, kjer protestirajo dijaki kmetijske šole.

V Beogradu pa je študentski plenum Tehnološko-metalurške fakultete univerze Beograd sporočil, da Marina Stanišić, ki je v nedeljo na Pink TV gostovala s predsednikom Aleksandrom Vučićem, ni študentka Tehnološko-metalurške fakultete in da njene izjave ne predstavljajo mnenja študentskih protestnikov, temveč zgolj njeno osebno mišljenje. 

Ostajamo v Srbiji, kjer je poleg študentskih protestov potekala tudi zasedba prostorov občine Rača, ki so jo izvedli kmetje iz občine. Ti že več tednov protestirajo proti dvigu občinskega davka na nepremičnine in zahtevajo odstop celotnega vodstva občine. Poleg tega trdijo, da v prostore ni prišel delat niti eden od občinskih delavcev, čeprav ne ovirajo dela občine. Poleg tega so občino obtožili, da so nekatera delovna mesta fiktivna, saj na delo po njihovih besedah ni prišel prav nihče. Župan občine Branko Radosavljević pa je izjavil, da so kmetovalcem sicer ponudili določene rešitve, ki pa niso bile sprejete.

Od protestov v Srbiji k protestom v Sloveniji, ki se dotikajo dogajanja v Srbiji. Gibanje Mladi za podnebno pravičnost organizira protest proti propagandi avstralsko-britanskega rudarskega giganta Rio Tinto, ki bo potekal ob 19. uri v Miklošičevem parku. Povod za protest je predvajanje dokumentarnega filma Not In My Country: Dilema o litiju v Srbiji, ki se predvaja v Hotelu Union v sklopu Mednarodne konference o kritičnih surovinah. Organizatorji protesta izpostavljajo, da je film zgolj promocija interesov podjetja Rio Tinto, namesto dejanske analize družbenih, okoljskih in političnih posledic pridobivanja litija v Srbiji. Poleg tega poudarjajo, da rudnik v dolini Jadar ni osamljen primer, temveč gre za širši vzorec degradiranja okolja zaradi interesov rudarskih gigantov, ki se dogaja po celem Balkanu. 

Od enega pa k drugemu napovedanemu protestnemu shodu, danes ob 15. uri poteka protestni shod, ki sta ga organizirala stranka Glas upokojencev in društvo Inštitut 1. oktober. Glasnik protesta Pavel Rupar je včeraj za medije izjavil, da bodo protestirali za dvig pokojnin, pravice upokojencev in proti trenutni vladi. Na shodu si bosta z govori lastno promocijo delala tudi Janez Janša in Zmago Jelinčič Plemeniti.