Ruskim raketam OFF

Zbor elektorjev je tudi uradno izvolil novega ameriškega predsednika Joeja Bidna. Predsednik Rusije Vladimir Putin in poljski predsednik Andrzej Duda sta mu že čestitala, Janšo pa še čakamo. Kmalu po razglasu je pravosodni minister William Barr napovedal, da bo 23. decembra odstopil. Barr se je v spor s Trumpom zapletel po izjavi o tem, da preiskava ministrstva ni zaznala večjih goljufij na volitvah. V odgovor je Trumpova ekipa odvetnikov obtožila ministrstvo, da preiskava ni bila dovolj temeljita.

Ostajamo v Washingtonu. Ameriško obrambno ministrstvo je uvedlo sankcije proti Turčiji zaradi lanskega nakupa ruskih protiletalskih raketnih sistemov tipa S-400. S sankcijami so ZDA prepovedale izdajo ameriških izvoznih licenc za turško agencijo za obrambno industrijo SSB, kar v praksi pomeni, da agencija, preko katere Turčija vodi vojaško industrijo, ne more kupovati orožja iz ZDA. Prav tako so vodji agencije Ismailu Demirju prepovedali vstop v državo in zamrznili njegovo premoženje. ZDA je strah predvsem tega, da bi Rusija preko radarjev v sistemih pridobivala podatke o najnovejšem ameriškem lovcu F-35, sicer najdražjem ameriškem orožarskem projektu, ki naj bi stal skupno približno tisoč dvesto milijard evrov, od tega nekaj več kot tristo milijard za samo proizvodnjo letal, devetsto milijard pa za njihovo uporabo ter vzdrževanje. Projekt je financirala tudi Turčija, a je bila po nakupu ruskih raket iz njega izključena.

Somalijski minister za informiranje Osman Dube je najavil prekinitev diplomatskih odnosov s sosednjo Kenijo. Somalija je tako iz Kenije odpoklicala vse svoje diplomate in kenijskim diplomatom v Somaliji naložila sedemdnevni rok za odhod iz države. Razlog naj bi bil “vmešavanje v notranje zadeve Somalije in kršitev suverenosti”, kot povod pa se kaže nedeljski obisk predsednika Somalilanda, Musaja Bihija Abdija v Keniji. Somaliland leži na mednarodno priznanem območju Somalije, a je od nje razglasil neodvisnost leta 1991. Ob koncu novembra je sicer Somalija že izgnala kenijskega veleposlanika zaradi domnevnega vmešavanja Kenije v volitve v somalijski zvezni državi Jubaland. Poleg tega sta državi že več let v sporu glede morske meje, sporno območje pa je bogato z nafto in zemeljskim plinom. Somalija se je leta 2014 za razrešitev spora obrnila na meddržavno sodišče v Haagu, ki je obravnavo sprva preložilo na letošnji junij, nato pa še enkrat na marec 2021.

Člana predsedstva federacije Bosne in Hercegovine Željko Komšić in Šefik Džaferović sta zavrnila srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki se mudi na obisku v Sarajevu. Ta se je tako sestal zgolj s predsednikom predsedstva Miloradom Dodikom. Povod za zavrnitev obiska naj bi bilo prav to srečanje, ki je predhodno potekalo v prostorih vlade Republike Srbske, a med njim ni bila razobešena zastava federacije, kljub temu da je šlo za uradni obisk. Nato naj bi se zgodilo še eno srečanje s vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine, tokrat v zgradbi predsedstva federacije, a se ga je spet udeležil zgolj Dodik. Lavrov je na obisku pozval k zaprtju pisarne visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, ki je bila ustanovljena v sklopu daytonskega sporazuma. Neudeležbe članov predsedstva na srečanju ruska stran ni komentirala.

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je končala postopek v primeru ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka in njegovega nakupovanja delnic Petrola. KPK pri tem ni ugotovila suma zlorabe položaja, ki je bil Vizjaku očitan po dereguliranju cen naftnih derivatov konec septembra. Vizjak je v času prvega vala epidemije, sklicujoč se na ugodno ceno zaradi padca tečaja, nakupil večjo količino delnic Petrola. V ta namen si je denar celo sposodil, njegov največji nakup pa se je zgodil ob koncu maja, ko je v enem dnevu njegov nakup predstavljal polovico prometa s Petrolovimi delnicami na Ljubljanski borzi. Postopek pri KPK je začela Agencija za trg z vrednostnimi papirji v septembru, potem ko je vlada napovedala, da ne bo podaljšala uredbe o regulaciji cen naftnih derivatov in s tem prepustila ponudnikom, da si sami določajo višino prodajnih marž. 

Je pa KPK uvedla 21 preiskav zoper osem uradnih oseb zaradi suma kršitve integritete uradne osebe pri nabavi zaščitne opreme. Na tarči komisije so se znašli gospodarski minister Zdravko Počivalšek, direktor Zavoda za blagovne rezerve Toni Rumpf in nekdanji direktor Anton Zakrajšek, pa tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti in nekdanji uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale. Preiskava se nanaša na osem poslov z različnimi podjetji, ki so po visoki ceni dobavljala ventilatorje za predihavanje – ali po domače “golfe”. Da Počivalšek drži besedo, pa se je izkazalo tudi s sprostitvijo ukrepov in odprtjem avtosalonov ter znižanju davka na luksuzna vozila. Mercedesi resnično prihajajo za božič

Nadaljuje se spopad med Slovensko tiskovno agencijo, krajše STA, in Uradom vlade za komuniciranje, krajše Ukom, tokrat na sodišču. Sindikat novinarjev Slovenije je namreč vložil kazensko ovadbo zoper direktorja Ukoma Uroša Urbanijo, ki mu očitajo zlorabo položaja pri prekinitvi financiranja STA. Po drugi strani je Ukom vložil ovadbe zoper nekdanjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Kranjc, direktorja STA Bojana Veselinoviča in štiri člane nadzornega sveta STA. Plavšak Kranjc naj bi zlorabila položaj s podpisom pogodbe o opravljanju javne službe z STA v imenu Ukoma kot zakonitega zastopnika ustanovitelja – države – za kar pa naj Ukom ne bi imel pooblastila. Poraja se torej vprašanje, ali ima Ukom po trenutno veljavni pogodbi pooblastilo, da zahteva poslovno dokumentacijo STA. Ker te direktor Veselinovič na poziv Urbanije ni želel poslati, se je slednji odločil, da ni moč presoditi o višini primernega financiranja STA, kar je bil povod za prekinitev financiranja.

Predsednik stranke Levica Luka Mesec je vložil zahtevo po ustavni presoji Zakona o investicijah v Slovensko vojsko, kjer naj bi se v postopku sprejemanja zakona zgodila “vrsta nedoslednosti”, ki pa se nanašajo predvsem na prepoved referenduma o zakonu. Če naj je ta dopustna, bi moral biti, tako Mesec, zakon vložen po nujnem postopku, a je bil vložen po rednem, prav tako pa bi moral biti “sklep o nedopustnosti referenduma predlagan sočasno s predlogom zakona in ne pet mesecev pozneje”. So pa že pred dnevi v Levici skupaj z običajnim gengom opozicijskih strank v ustavno presojo vložili sam sklep o prepovedi referenduma. Po mnenju obrambnega ministra Mateja Tonina je vsa skrb odveč. Če sklep ne bi bil vložen v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, namreč državni zbor o njem sploh ne bi glasoval.