Maistrski referendum
Krvavo se solnčece sveti
črez žejno široko ravan,
krvavo zibljo se topoli
in žito sred dolgih poljan.
Gre dekle k studencu po vode
in solnčece vpraša sladko:
˝Zakaj pa, ti solnčece moje,
krvavo se svetiš tako?˝
Tako se je o smotrnosti zagotavljanja sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026 pred 116 leti spraševal mojster, ki je na današnji dan s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil. Dandanes enako vprašanje pred volivce postavlja stranka Levica, ki je začela z zbiranjem podpisov v podporo naknadnemu referendumu o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026. Poslanec Levice in član poslanskega odbora za obrambo Miha Kordiš povzame odziv javnosti na zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum.
Zakon, ki so ga pretekli četrtek sprejeli poslanci v državnem zboru z 48 glasovi za in 36 proti, predvideva 780-milijonsko investicijo v vojsko v naslednjih petih letih. Razloge za tako obsežno vsoto investicij in njihov namen predstavi obramboslovka Maja Garb s Fakultete za družbene vede na Univerzi v Ljubljani.
Z vlaganjem v vojsko, natančneje s takim obsegom in obliko vlaganja, se ne strinjajo poslanci opozicijskih strank z izjemo Slovenske nacionalne stranke Plemenitega Jelinčiča. Kordiš povzame razloge za nasprotovanje 780 milijonov težki investiciji.
Že konec avgusta, ko je bil zakon le predlog, je poslanska skupina Levice državnemu zboru predlagala razpis posvetovalnega referenduma, ki so ga poslanci po pričakovanjih zavrnili. To je Levico privedlo do uporabe enega izmed zadnjih pravnih vzvodov za zaustavitev 780-milijonske investicije, na ljubljanske in druge ulice so postavili ˝brezstične˝ stojnice, na katerih poskušajo zbrati 2500 podpisov podpore, ki bi državnemu zboru naložili razpis obdobja za zbiranje 40.000 podpisov. Če čebela ne bi če imela, bi bila bela, če bi Levica zbrala 40.000 podpisov, pa bi državni zbor moral razpisati referendum, na katerem bi volivci sprejeli ali zavrnili zakon o zagotavljanju investicij. Komunalci še niti niso prav raztegnili stojnic za zbiratelje podpornih podpisov, že je Ministrstvo za obrambo, ki je zakon predlagalo, pomahalo s 13 strani dolgim pravnim mnenjem. V njem Matej Avbelj in Igor Kaučič razpis referenduma o takem zakonu, kot je zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski do leta 2026, označujeta za neustavnega. Po dolgoveznem pravnem džibrišu lahko v zaključku preberemo:
˝Zakon tako izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji, vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni, zato Državni zbor sme ustavnoskladno prepovedati razpis referenduma v zvezi s tem zakonom.˝
Ob tem se Kordiš v nasprotju z ministrstvom za obrambo raje kot o dopustnosti referenduma sprašuje o ustavnosti zakona o zagotavljanju sredstev za investicije.
Nadaljujemo s citiranjem pravnega mnenja:
˝Na podlagi Ustave referenduma ni dopustno razpisati: o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.
Ker ob izpolnitvi teh pogojev pravica do referenduma v zvezi s tem zakonom sploh ne obstaja, tudi ni potrebna analiza, ali bi ta prepoved referenduma prestala morebitno ustavnosodno tehtanje konkurirajočih vrednot po 15. členu Ustave. Vseeno pa je glede na vse okoliščine primera ob dejstvu dalj časa trajajočega izrazito negativnega stanja v Slovenski vojski, ki je v nasprotju tako s slovensko Ustavo kot s sprejetimi mednarodnopravnimi obveznostmi, mogoče zaključiti, da bi Ustavno sodišče tak referendum, ki bi pomenil nadaljevanje ohranjanja zatečenega stanja, prepovedalo tudi na podlagi svoje sodne prakse v okviru 15. člena Ustave, ob tehtanju konkurirajočih ustavnih vrednot, celo v odsotnosti izrecne pravne podlage za prepoved referenduma v prvi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave.˝
Niti s to razlago Kordiš ni zadovoljen.
Tudi če pravno mnenje drži vodo in bo ustavno sodišče referendum prepovedalo, Kordiš zagotavlja, da poslanci Levice ne bodo vrgli puške v koruzo.
Z mislimi na pomirjujočih 780 milijonov evrov vam aktualnopolitična redakcija Radia Študent želi spokojen dan Rudolfa Maistra in s tem priključitev večjega dela slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške k bivši bivši Jugoslaviji.
Dodaj komentar
Komentiraj